Tako zelo dokončno, da se mu je od takrat posrečilo ustvariti le še peščico vlog, ki v sebi niso nosile vsaj sence kontroverznega piratskega Jacka, njegovih značilnih kretenj, mimike ali pogleda. Že od začetka te Disneyjeve filmske franšize je namreč več kot očitno, da se Depp pirate igra vsaj tako rad kot šestletniki, a zadnja leta se vse bolj poraja vprašanje, kako zelo se je pravzaprav Jack Sparrow poigral z njim in z njegovo sicer tako zelo raznoliko kariero. Še toliko bolj, ker očitno tudi Johnnyjev Jack ni več tisto, kar je bil.

Ko je Depp v Črnem biseru gledalce osupnil, prepričal in navdušil s svojo neposrednostjo, drznostjo, nesramnostjo in sploh čisto pravo piratskostjo, ki je bila v ravno pravšnjem razmerju do precej bolj moralno neoporečnih likov Orlanda Blooma in Keire Knightley, je bilo že zelo kmalu jasno, da bo nadgradnja tako dodelanega lika nadvse težka, če ne že kar nemogoča naloga. In res, če je Jack Sparrow v prvih dveh nadaljevanjih, ko se je vsaj v grobem obdržalo tudi razmerje med tremi glavnimi junaki, še kar navduševal vsaj svoje zvesto občinstvo, je bilo že pri četrtem, pred šestimi leti posnetem filmu Z neznanimi tokovi tudi na njegov račun moč slišati več kritik kot pohval.

S petim filmom, ki je v svetovne kinematografe prišel prav te dni, so se ustvarjalci vrnili k preverjeni formuli z začetka franšize: poleg Jacka in njegove bolj ali manj zveste piratske posadke se na novi vratolomno nevarni morski misiji, v kateri ne manjka živih mrtvecev in drugih pošasti iz davno pozabljenih pomorskih legend, znajdeta še Williamov sin Henry in iskriva mlada astronomka Carina, vlogo glavnega zlobneža pa tokrat prevzame ne čisto mrtvi španski kapitan Salazar (igra ga Javier Bardem). Skratka vse, res čisto vse, je namenjenu temu, da bi franšiza lahko spet na novo zaživela, a nekaj vendarle manjka – Jack.

Kapitan Jack Sparrow je le še bleda, večno omamljena in prav nič več zanimiva ali celo duhovita senca samega sebe, ki v le izjemno redkih prebliskih zasveti v nekdanjem sijaju, a že tako zatem utone v momljajočo in nezanimivo sivino. Brez Jacka pa Pirati s Karibov, pa naj bo zgodba še tako zanimiva in napeta, enostavno niso več tisto, kar so bili. Najbrž je res že skrajni čas, da mu pustimo odpluti do svojega horizonta, pirate pa naj se nekaj časa igrajo predvsem šestletniki.

Gaja Pöschl, iz oddaje Gremo v kino na 1. programu Radia Slovenija.