Chris Pratt je za vlogo v pol leta izgubil trideset kilogramov - čeprav je bil na avdiciji menda tako dober, da mu je bil James Gunn vlogo pripravljen dati tudi brez tega, češ da
Chris Pratt je za vlogo v pol leta izgubil trideset kilogramov - čeprav je bil na avdiciji menda tako dober, da mu je bil James Gunn vlogo pripravljen dati tudi brez tega, češ da "mu bodo radiatorček dodali v poprodukciji". Foto:
V filmu bi se moral pojaviti tudi Iron Man, a so ga iz scenarija črtali, ker takrat še ni bilo jasno, ali bo Robert Downey jr. še naprej igral Tonyja Starka (medtem je že podpisal pogodbo za še dva filma iz serije Maščevalci).
Bradley Cooper je glas zadirčnega rakuna Rakete menda oblikoval po Joeju Pesciju v filmu Dobri fantje.
Vinu Dieslu se ni bilo treba naučiti veliko besedila (samo stavek "I am Groot"), ga je pa zato posnel v celi vrsti jezikov, da bodo lahko tudi v deželah, kjer filme sinhronizirajo, uporabili njegov glas.
Zločinski gorečnež Ronan je admiral v službi osrednjega zlobca Thanosa - v naslednjem filmu ga bo igral Josh Brolin - ki pa razvije apetit po prevzemu oblasti.
V filmu je zelo malo referenc na druge filme/franšize iz Marvelovega vesolja, zato tudi čisti začetniki ne bodo preveč izgubljeni.

Varuhi galaksije ravnotežje lovijo na zdrsljivem terenu: prvi del nove franšize namreč na muho vzame predvsem monumentalno, resnobno junaškost, na kakršni praviloma temeljijo stripovske sage in znanstvenofantastične epopeje. Osvežujoče lahkoten koncept ali pa varno distancirana ironična drža, ki hoče biti imuna na vsako kritiko?

Zgodba je postavljena sicer v približno sedanjost, a v galaksijo alternativnih svetov z zelenimi in rdečimi prebivalci, na katerih so se mojstri ličenja verjetno pasli cele ure. Prložnostni tatič in plačan lovec na zaklade Peter Quill (Chris Pratt) je še pri tridesetih letih egoističen, nestanoviten velik otrok (kar do neke mere pojasni predzgodba: tik po tem, ko mu je še kot otroku umrla mama, ga je z Zemlje ugrabila tolpa medplanetarnih odpadnikov in ga vzela pod svoje okrilje). Peter na svojih pohajkovanjih naleti na skrivnostno kroglo, za katero nima pojma, čemu služi, a mu takoj na pete obesi strašljivega bojevnika Koratha (Djimon Hounsou), ki odgovarja še strašljivemu, še močnejšemu Ronanu (Lee Pace; predstavljajte si v gotha naličenega Milana Frasa).

Ker se znajde na begu pred legijo zlobcev, mora naš vesoljski Indiana Jones po sili razmer skleniti zavezništvo s pisano druščino neprilagojencev in čudakov: to sta Gamora (Zoe Saldana), pobegla Ronanova sužnja in zadnja predstavnica svoje zelene rase, ter Drax (Dave Bautista), precej topoumen, a zvest in agilen mišičnjak brez smisla za metafore. Peterico zaokrožita še govoreči rakun Raketa, ki je posledica genetskega inženiringa (glas: Bradley Cooper) in njegov telesni stražar, dobrosrčno godrnjajoče živo drevo Groot (glas: Vin Diesel). Skupaj morajo kroglo nekako zavarovati pred Ronanom, ki namerava njene skrivne moči uporabiti za uničenje konkurenčnega planeta Xander in miroljubnega policijskega organa Nova Corps, ki ima na njem svoj sedež.

Varuhi galaksije so relativno zapletena štrena, ki mora v temelje franšize vpeljati še malo morje stranskih likov z lastnimi zgodbami, misijami, travmami in poslanstvi (samo mimobežno spoznamo Glenn Close kot predsednico Novo Prime, Johna C. Reillyja kot vodjo policijskih sil, Benicia del Tora kot Zbiralca in tako dalje). V en sam film se da stlačiti omejeno število podzgodb in v tem pogledu so imeli žanrsko sorodni Maščevalci (Avengers) precej lažje delo, saj smo jih poznali že iz njihovih samostojnih filmov. O naših petih protagonistih tako za zdaj dobimo predvsem vtis, da so zgube ("Ahem ... mislim posamezniki, ki smo veliko izgubili") in improvizatorji, ki lastne pomanjkljivosti pretresajo z zajedljivim sarkazmom in - v resnejših trenutkih - bolečo iskrenostjo. Srčica filma je prav to iskanje ravnotežja med samokritičnim duhovičenjem naslovnih junakov in občasnimi prebliski iskrenega patosa (lep detajl je denimo Petrov edini spominek na Zemljo, star walkman s kaseto uspešnic iz sedemdesetih, ki mu jo je posnela mama; ta izbor pesmi je tudi praktično edina glasbena podlaga v filmu.)

Gledalec na trenutke dobi občutek, da so scenaristi skoraj preveč navdušeni na lastno metareferenčnostjo in zafrkantskim odnosom do bombastičnosti žanra, kateremu služijo; zbadljivke, s katerimi se obmetavajo naši nepričakovani junaki, so prepogosto na ravni osnovnošolskega zmerjanja, česar ne more prikriti niti več kot soliden igralski vložek vpletenih zvezdnikov (še posebej dobro izbran je Chris Pratt v vlogi ravno prav povprečnega šarmerja z očmi malega kužka). Zlobci so hudobni, ker taki pač so (za zdaj brez globljega ozadja), serija pobegov in akcij naših junakov pa več kot enkrat sledi istemu preprostemu vzorcu.

To pa še ne pomeni, da film ne premore spektakla. Velikopotezna vizija raznolike galaksije idiličnih mestnih državic in distopičnih vesoljskih zaporniških lukenj poseka vse, kar smo jih v zadnjih letih videli v filmih po stripovskih predlogah, čeprav je bolj kolaž že videnih elementov kot zares nov konstrukt tipa Štoparski vodnik po galaksiji. Ampak konec koncev od filma z (menda) 170-milijonskim proračunom ne pričakujemo nič manj kot tehnično popolnost.

Literarna predloga iz leta 1990, po kateri je film posnet, je manj znana kot drugi Marvelovi stripi, in zato je projekt veljal za večjo loterijo, kot je, denimo, snemanje še enega Iron Mana. Omeniti je tudi treba, da je to prvi Marvelov film po letu 2011, ki ni nadaljevanje že uveljavljene franšize. 94-milijonski zaslužek samo v prvem koncu tedna pravi, da se je "tveganje" splačalo.

Čeprav je sklep peripetije v prvem delu lahkoten in neobvezujoč kot sladkorna pena, pa si upamo trditi, da so prvi Varuhi galaksije več kot samo suhoparna ekspozicija za resnično akcijo, ki bo sledila v nadaljevanjih; v znanstvenofantastični opereti je dovolj posrečenih šal, optimizma in simpatičnih zgub, da tisti sklepni napis - "Varuhi galaksije se bodo vrnili" - ne zveni kot prehuda grožnja.

Ocena: 4; piše Ana Jurc