Dobitnica Čopove diplome, ki jo podeljuje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), Zlatka Rabzelj deluje v knjižnično-informacijskem centru ministrstva za obrambo. V svojem 32-letnem bibliotekarskem delu je dosegla izjemne dosežke, še posebej pri postavitvi prve specialne vojaške knjižnice v samostojni Sloveniji. Začela je leta 1979 v knjižnici Jožeta Mazovca v Ljubljani, leta 1993 pa se je zaposlila na ministrstvu za obrambo kot vodja knjižnice v takratnem izobraževalnem centru.
Kot so zapisali v utemeljitvi, je razvila specialno vladno knjižnico in njen sistem od začetne stopnje do vpisa v razvid knjižnic. Dosegla je tudi vstop knjižnice v sistem COBISS. Danes se knjižnično-informacijski center ponaša s knjižnično zbirko, ki šteje okoli 32.000 enot. Razvila pa je tudi digitalno knjižnico MORS, ki je osnova in pogoj za e-izobraževanje študentov vojaških šol in usposabljanje profesionalne vojske, ki se lahko tako izobražuje tudi na misijah, še pišejo.
Mojca Gomboc iz Mariborske knjižnice se, kot piše v utemeljitvi, zaveda poslanstva knjižnice na kolesih, zato delo na bibliobusu vseskozi plemeniti z osebno noto. Zanjo je značilna povezanost z lokalnim okoljem in prebivalci v občinah, kjer ima bibliobus Mariborske knjižnice postajališča. Poleg tega zna k sodelovanju pritegniti sodelavce bibliobusa, tako da ekipa že leta prizadevno promovira poslanstvo celotne Mariborske knjižnice.
Janja Turk iz Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete (FF) Univerze v Ljubljani je več kot 30 let preživela v knjižnici Oddelka za geografijo FF, najprej kot bibliotekarka, od leta 1989 je knjižnico tudi vodila. V monografskih in serijskih publikacijah je objavila številne pregledne bibliografije za Slovenijo in republike nekdanje Jugoslavije. Posebej dragocen je njen prispevek v delu delovne skupine za statistiko, pravilnikov in delovne načrte, ki jo je več let tudi vodila, so zapisali.
Vojko Konrad Zadravec iz Mestne knjižnice Ljubljana se je leta 1982 zaposlil v Pionirski knjižnici. Svojo pozornost je usmeril k mladim bralcem. V času vodenja Pionirske knjižnice je znova uvedel Strokovne srede, poleg tega se je angažiral za formalno uveljavitev Pionirske knjižnice kot osrednjega centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske sekcije IBBY in zasnoval Malo knjižnico, spletno bazo podatkov za mladinske knjige, ki danes služi izdelavi Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig.