Nadarjeni mojster lap-top zvočne proizvodnje je predlani raperju Zlatku priskrbel muzičnost za song Ti pa razmisl 2, lani pa pod krovom Grammatikove založbe Lowtemp izdal prvi EP Let’s Fly Away. »Tisti bil je res dober,« se s parafrazirano kreslinovščino še kako rad spomnim ene najbolj zaznavnih diskografskih stvaritev iz novejše narodove zgodovine.

Emiljo Cassagrane, proslavljen kot Emiljo A. C., je zdaj pri novem svežnju značilnih dopadljivih hipersamplanih vinjet. Te kot Infrared Feelz promovira samostojno, tj. samozaložniško.

Sedmerec novih melodij je v primerjavi z Let’s Fly Away manj filigranski, zato pa bolj neposreden. Če bi novosti moral priskrbeti delovni naslov, bi bil ta zagotovo nekaj v slogu Let’s Dance And Have Fun Here.

Začenši s središčnim, to je četrtim komadom Look At Me, Hector, diagnostika aktualne celote postane še kar enostaven met. Poustvarjalec je pohrustal znamenito klasiko mariachev El Cholo, jo na (basovskih) robovih zategnil, da jo imajo slušalke ali pa Vibe-Tribe še raje, kot neumorno ponavlja moj najljubši domači raper Ballau: »Lohk začne se ta večer!« Zakaj ima pesem tak naslov, ne vem. Morda gre za posvetilo Hectorju Lavoeju, morda je za naslovom kakšna interna šala, ki vključuje bodisi nažiganje igrice Total Overdose bodisi pronogometno youtubarjanje z naslovom Zlatan vs Ronaldo. Mogoče pa je tudi, da Emiljo, tako kot nas to počne večina glasbenih manijakov, notorična nočna iskanja najboljšega vzorca ali melodije kdaj klavrno konča s kapitulacijo pred najmočnejšo melodijo seanse; v tem primeru s tisto, ki jo v svojem opusu ne nazadnje hranijo tudi vselej dobrodošli Delinquent Habits. Pa saj niti ni važno.

Moč Emiljeve selekcije je neizpodbitna že v prvem delu Infrardečih občutij. Tam je producentski mag uporabil celo orientalsko oziroma bollywoodsko premiso, nato pa komad kar po hitrem postopku naslovi žurersko legitimno površno The Food Called Kebab.

Skladba Get U Back Again je primer vsebine, kakršne se Cassagrande loteva najraje. Iz pozabe izvleči soul off-hite iz 60. let - pa tudi če je to kompozicija To Get You Back Again pevke Karen Small - in te razpresti čez sveže postavljeno ritmično shemo, pri čemer izvorna midtempo dinamika ne trpi.

A kot se od vsakega resnega pripovedovalca spodobi, perla fabule nastopi na koncu. Posamplana Trava ali Majda Sepe bi lahko postala nova legenda. Emiljo A. C. je namreč žlahtni slovenski popevki avtorja Mojmirja Sepeta šele v 21. stoletju namenil pravo slavo. Res? Drži. Kaj natančno je imel Branko Šömen v mislih, ko je pesnil »Tu je tista trava, vendar vsa požgana«, naj le ostane skrivnost. Namen vprašati prav to je ključen. Usoda je bila tej Travi še kako naklonjena. Kako vražje slovensko - pretekla travma, stiska, skrb, obup, strah, pa vendar vse to skupaj za en velik prešeren avtohton ziggijevski krohot v sedanjiku - genialno!

Zvočne svetlobe Emilja A. C., torej tudi ta nova infrardeča, nas zabavajo naprej. QL.

Matjaž Ambrožič
@matjazambrozic