Letos mineva 50 let od nastanka in 40 let od razpada skupine The Beatles. Obletnici nastanka in razpada zasedbe sta razlog za združitev uigranega tandema skladatelja Gregorja Strniše in režiserja Iztoka Lovriča z gledališko-glasbenim kolektivom Paramundus. Ta bo v razširjeni postavi v sredo, 14. aprila, ob 21.00 v Kinu Šiška izvedel operni rock'n'roll projekt Beatlegeist.
Operni rock'n'roll koncert za vse generacije
Gledališko-glasbeni kolektiv Paramundus bo v razširjeni glasbeni zasedbi na odru Katedrale predstavil operni rock'n'roll koncert za vse generacije in orientacije, so sporočili iz Kina Šiška. Z željo, da bi vsi obiskovalci začutili in spoznali "beatlovski duh" šestdesetih let, sta se Strniša in Lovrič lotila retroaktivnega opernega projekta skupine Paramundus s sopranistkama Katjo Konvalinko in Natašo Krajnc, baritonistom Alešem Marčičem in tenoristom Diegom Barriosom Rossom. Operne pevce bodo podprli klarinetist in basklarinetist Andrej Zupan, akustični in električni kitarist Uroš Usenik, basist Rok Hozjan, tolkalist Jaka Strajnar in idejni vodja projekta Strniša za klaviaturami.
Zimzelene skladbe večno priljubljene skupine The Beatles v Kinu Šiška napovedujejo kot nove kreacije v eklektično klasičnem slogu trendovskih zvočnih mešanic opere, rock'n'rolla in kabareja. Melodijam pesmi, kot so Let it be, Michelle in Love me do, bodo pripadla sveža besedila v slovenskem ali nemškem jeziku, izvajalci pa bodo priljubljene skladbe odpeli v harmoničnem operetnem slogu.
Skladatelj in dolgoletni umetniški vodja All Capone Štrajh Tria Strniša je z Iztokom Lovričem, ustanoviteljem gledališke skupine Grapefruit, prvič sodeloval že leta 1992, za zadnji skupni projekt, komorno opero Mnemosyne, pa sta na Tednu slovenske drame leta 2007 prejela Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo ter osvojila nagrado občinstva.
Duh Beatlov živi še danes
The Beatles, angleška rockskupina, ki je nastala leta 1960 v delavskem Liverpoolu, je postala ena komercialno najuspešnejših in kritiško priznanih zasedb v zgodovini popularne glasbe. Od leta 1962 so jo sestavljali John Lennon, Paul McCartney, George Harrison in Ringo Starr. Njihova velikanska priljubljenost je prerasla v pravo "beatlemanijo", njihove pesmi pa so postajale vse bolj prefinjene in skupina je postala ustelešenje idealov napredka in je odločilno zaznamovala družbene in kulturne premike 60. let. Po izidu zadnjega albuma Let It Be in razpadu leta 1970 je vsak član Beatlov uspel tudi na samostojni glasbeni poti. Danes sta živa le še McCartney in Starr. Lennona so leta 1980 ustrelili, Harrison pa je leta 2001 izgubil boj z rakom.
Glasbena genialnost Beatlov in njihov tržni uspeh sta navdihovala glasbenike po vsem svetu, Beatli so na novo opredelili koncept glasbenega albuma in veljajo za pionirje na področju videospotov. Njihov nastop na newyorškem Sheajevem stadionu, s katerim so začeli severnoameriško turnejo leta 1965, je pritegnil največje občinstvo v zgodovini koncertov dotlej in velja za mejniik v zgodovini rockglasbe. Njihov način oblačenja in posebej dolgi lasje so postali znak uporništva in so zaznamovali svetovno modo.
The Beatles so spremenili način poslušanja popularne glasbe in vlogo glasbe v vsakdanjem življenju. Za svoje oboževalce po vsem industrializiranem svetu so postali utelešenje idealov kulturnih sprememb, kot ikone kontrakulture 60. let so sprožili razcvet bohemstva in aktivizma v najrazličnejših družbenih in političnih okoljih in podžgali gibanja za pravice žensk, enakopravnost gejev in okoljevarstvene pobude.
Duh Beatlov živi še danes, 40 let po pokopu zasedbe. Kdor se spominja šestdesetih, ve, kaj je "beatlegeist", kdor pa o tem še nič ne ve, ima zdaj priložnost. Ne zamudite "retroaktivnega remiksa" največjih uspešnic desetletja, ko je svet plesal v ritmu rock’n’rolla, so zapisali organizatorji dogodka v Kinu Šiška.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje