Kot so v PTL-ju zapisali ob današnjem dogodku, je za njimi "bogatih in burnih 40 let vztrajnosti, borbenosti, povezovanja, vzponov kakor tudi padcev predvsem pa znoja, gibanja in plesa".

Soustvarjalci nocojšnje prireditve so Kaja Janjić, Petra Peček, Tajda Podobnik, Alja Lacković, Vita Osojnik, Natalija Manojlović Varga, Blaž Celarec, Manca Trampuš, Metod Zupan, Andrej Hajdinjak, Janko Oven, Vesna Krebs, Barbara Stupica, Primož Pislak, Katja Somrak in Živa Brecelj.

Vse, ki so na kakršen koli način povezani s Plesnim teatrom Ljubljana, vabijo tudi v Selfish Studio, avtorski projekt fotografa Bojana Breclja, ki je samoportretni studio za dokumentiranje vseh soustvarjalcev in sodelavcev PTL-ja, podpornikov in prijateljev. Tam lahko delijo svoj spomin na plesni Teater, ki bo pozneje ovekovečen tudi v publikaciji, ki jo bodo izdali ob 40-letnici delovanja PTL-ja.

V nedeljo pa pripravljajo okroglo mizo, ki jo bo moderirala Andreja Kopač. Na pogovoru oz. čajanki se bodo ozrli nazaj in obenem pogledali v prihodnost. Na pogovor oz. čajanko vabijo vse, ki imajo preteklo ali pa sedanjo izkušnjo z delovanjem, motrenjem in potencialom prve profesionalne organizacije sodobnega plesa v Sloveniji.

Ko so se postavljali temelji profesionalizacije sodobne plesne umetnosti
Plesni teater Ljubljana je s soustvarjalci leta 1984 ustanovila Ksenija Hribar kot prvo profesionalno sodobno plesno skupino v Sloveniji in Jugoslaviji. Postavili so temelje profesionalizacije sodobne plesne umetnosti pri nas.

Sočasno je bil skupaj s pravnima službama ministrstva za kulturo in tedanje ljubljanske občine soudeležen pri umestitvi nevladnih organizacij in samostojnih umetnikov kot enakovrednih izvajalcev kulture z javnimi zavodi in pripravi sistema programskega in projektnega financiranja nevladnih organizacij in samostojnih umetnikov v zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, sistema, kot ga poznamo danes, je poudarila današnja direktorica in producentka PTL-ja Živa Brecelj.

Ko so v 90. letih ostali brez vadbenih prostorov, so se lotili iskanja novih in jih našli v nekdanji krajevni skupnosti Prule. Pri obnovi stare krajevne skupnosti v sodobno plesno gledališče sta jih podprla tedanja županja Vika Potočnik in tedanji minister za kulturo Jožef Školč. Tako je PTL leta 1996 odprl vrata prvega gledališča za sodobno plesno umetnost v prestolnici.

Danes PTL v svojem gledališču združuje ustvarjanje in uprizarjanje plesnih predstav, profesionalno izobraževanje ter prikaz izbrane plesne ustvarjalnosti iz Slovenije in iz tujine. Producira plesne predstave domačih in tujih koreografov, s prvenci in Festivalom plesnih perspektiv Ukrep spodbuja mlade talente, je naštela Brecelj. Poudarila je, da PTL z ekipo, ki je pomlajena in prilagojena današnjemu času in današnjim potrebam, vsako leto ponudi več kot 130 plesnih dogodkov za otroke, mlade, odrasle in seniorje.

Več kot 300 plesnih predstav
V štirih desetletjih so ustvarili več kot 300 novih plesnih predstav. Iz PTL-ja pa je izšla tudi večina uveljavljenih koreografov sodobnega plesa v Sloveniji, med njimi tudi štirje nagrajenci Prešernovega sklada – Matjaž Farič, Tanja Zgonc, Rosana Hribar in Gregor Luštek ter dobitnica Prešernove nagrade za življenjsko delo Mateja Rebolj. Njihov Festival plesnih perspektiv Ukrep pa že od leta 2017 vsako leto prejema evropski znak kakovosti EFFE, ki ga podeljuje Evropsko združenje festivalov EFA.