Tokratna uprizoritev Županove Micke v režiji Luke Martina Škofa, ki je doživela premiero v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, predstavlja tiste plati komedije, ki so še vedno aktualne. Ustvarjalci so se tako odločili za sodobnejši jezik, kot ga pozna izviren tekst, dogajanje pa so postavili v današnji čas. Komedijo, ki predstavlja temelj slovenske dramatike, želijo tako celjski gledališčniki približati občinstvu in pokazati, da Linhartov humor ostaja živ vse do danes.

Razsvetljenski duh v današnje dni
Županova Micka je bila prva igra v slovenskem jeziku, uprizorjena v prostorih današnjega celjskega gledališča davnega leta 1849, hkrati je tudi Linhartov prvi dramski poskus v slovenskem jeziku; mladostna dramska dela je namreč pisal v nemščini. Igra je nastala iz razsvetljenskega duha dobe, ki je spodbujala zdravo kmečko zavest ter kazala brezdelno in pokvarjeno življenje plemstva. Linhart je socialni problematiki dodal tudi narodno. Z njeno ponovno uprizoritvijo pa so se v celjskem gledališču odločili počastiti 60-letnico gledališča.

Župan Jaka (Igor Sancini) nagovarja svojo hčerko Micko (Pia Zemljič), da bi se poročila z Anžetom (Tarek Rashid), kmečkim fantom, vendar je Micki bolj všeč Tulpenheim (Aljoša Koltak), ki se predstavlja kot plemič Schönheim in ji je podaril zaročni prstan. Pozneje se izkaže, da plemič z dekletom ni imel resnih namenov in se je z njim le poigral. Schönheim je v resnici že zaročen z bogato vdovo Šternfeldovko (Barbara Medvešček) in je Micki podaril prstan, ki ga je njemu podarila vdova. Vsi skupaj naredijo načrt proti prevarantskemu plemiču. Igra se srečno izteče s poroko Anžeta in Micke, vdova pa nažene lažnivega plemiča. Poleg naštetih igrajo še Bojan Umek (Glažek) ter Marko Poček, David Vitez in Dani Les. Dramaturginja predstave je Tina Kosi, scenograf Miha Knific, kostumografinja Nadja Bedjanič, avtor glasbe in izvajalec ljudskih pesmi Mirko Vuksanovič, lektorica Metka Damjan ter svetovalka za gib Tina Valentan.

Prvi slovenski komediograf
Dramatik, pesnik, zgodovinar in šolnik Anton Tomaž Linhart (1755–1795) je bil večstransko nadarjena osebnost, človek širokih nazorov, izrednega ustvarjalnega poguma in moči. Ustvaril je pomembno umetniško in znanstveno zapuščino. V mladih letih je bil jezuitski gojenec in redovniški novinec v stiškem samostanu, nato slušatelj finančnih in političnih ved na Dunaju, po vrnitvi v Ljubljano uradnik pri deželnih stanovih ter šolski komisar za gorenjsko okrožje. Pripadal je prostozidarski loži. V Ljubljani je spoznal slovenske razsvetljence. Žiga Zois ga je pritegnil v svoj krožek in tako je Linhart postal eden najdejavnejših članov. Ustanovil je Društvo prijateljev gledališča, v njem sta s Zoisom uveljavljala slovenske razsvetljenske težnje.

Linhart je avtor prvih dveh slovenskih komedij. V Županovi Micki (1789), ki je nastala po dunajski predlogi Josefa Richterja Die Feldmühle (Vaški mlin, 1777), mu je uspelo iz nezahtevne predloge ustvariti živo podobo domačega življenja, Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790), ki jo je napisal po Beaumarchaisovi Figarovi svatbi, pa velja za prvo in edino slovensko komedijo velikega sloga.