dos Jan Goossens je izbral umetnike, ki se pomembnih tem lotevajo na nove, sveže načine.

S performansom S.E.F.A., ki se je zgodil v Kulturnem domu Španski borci, se je v Ljubljani začel letošnji Exodos. Tokratna izdaja, 19. po vrsti, v središče postavlja Afriko. Obiskovalci bodo skozi performans, ples, glasbo, film in fotografijo spoznavali raznolikost, aktualnost in polemičnost afriških ustvarjalcev in njihovih del.

Po besedah direktorice festivala Nataše Zavolovšek so odločitvi, da letos v fokus postavijo Afriko, botrovale njihove mednarodne dejavnosti, zanjo pa so se odločili tudi zato, ker v Sloveniji o Afriki vemo malo.

Mala Afrika v Belgiji
Goossensova povezanost z Afriko se je začela v rojstnem Bruslju, kjer zadnjih deset let dela v Flamskem mestnem gledališču KVS. Bruselj je namreč poleg tega, da je prestolnica Belgije in Evrope, danes deloma tudi afriško mesto.

Belgija ima dolgo kolonialno zgodovino v osrednji Afriki, zlasti v Demokratični republiki Kongo. Poleg tega skozi Bruselj v zadnjih desetletjih prehajajo migrantski tokovi iz severne, osrednje in zahodne Afrike, prebivalci Bruslja, ki izvirajo z afriške celine, pa so še vedno zelo povezani s svojimi izvornimi regijami. In če naj bi mestno gledališče odražalo realnost mesta v današnjem času, ni moglo mimo Afrike, zato so v repertoar vključili dela sodobnih afriških umetnikov.

Selektor je izbral predstave, ki so se mu, kot je povedal na novinarski konferenci pred začetkom festivala, zdele drzne, pogumne in zelo osebne. Izbral je umetnike, ki se pomembnih tem lotevajo na nove, sveže načine.

Festival Exodos želi, kot je zapisal v programski knjižici, (na makroravni) ustvariti začasen uprizoritveni prostor z vso kompleksnostjo in raznovrstnostjo današnjih afriških umetnikov, njihovih praks, povezav s celino, vpliva diasporske izkušnje in mnogoterih vezi, ki jih imajo z drugim svetom.

Bogat in raznolik program na več prizoriščih
Performans S.E.F.A. Nastia Mosquite na primeru sodobne družbe jasno opozarja na (ne)ustreznost in (ne)uporabnost identitete. Kot piše v programski knjižici, naslavlja vse člane sodobnih družb na svetu, še posebej tiste iz občestev, ki si po desetletjih notranjih nasprotij ali državljanske zaslepljenosti želijo preobrazbe.

Na festivalu se bo v petih dneh skupaj zvrstilo več kot 20 dogodkov. Pred performansom ob odprtju bodo ob 19.00 v Španskih borcih odprli še fotografsko razstavo mednarodno priznanega kongovskega fotografa Sammyja Balojija, večer pa bo sklenil koncert Nea Muyange Pesmi odpora, v katerih s pomočjo zakladnice glasbenih tradicij svetovnega juga na novo izumlja pop in klasiko.

Koreograf Faustin Linyekula koplje po lastni preteklosti in preteklosti svoje dežele, da bi se v dialogih z drugimi afriškimi umetniki, kot je Moya Michel, pripravil na prihodnost, ki mora prinesti temeljite spremembe. Glasbeni performans Kinshasa Electric prek plesov mlade prihajajoče generacije kaže, da imajo globalni pop in lokalni kongovski ritmi več skupnega, kot smo si kdaj mislili, Boyzie Cekwana nadaljuje dekonstrukcijo in dekolonizacijo evropsko-afriških odnosov, Mamela Nyamza pa se provokativno poigrava s pričakovanji, na katera je kot ženska naletela med odraščanjem v Cape Townu.

V Slovenskem etnografskem muzeju bodo v sklopu festivala odprli razstavo Boruta Bučinela z naslovom Fotografiranje prepovedano, ki bo predstavila izbor vtisov, posnetih v Kinšasi junija 2013. Festival bo ponudil še delavnico afriških plesov za otroke Afrokidz, delavnico izdelovanja ašantskih lutk, afriški sejem in pogovor na temo Zgodbe iz Afrike.

Prilagamo pogovor iz oddaje Osmi dan, v katerem je kurator Jan Goossens podrobneje predstavil svojo vizijo 19. Exodosa.