Premiera lutkovne predstave, namenjene starejšim od 12 let, bo drevi ob 19. uri v Sodnem stolpu. Ponovitvi sledita 22. in 23. septembra ob isti uri.

Predstava je po navedbah njenih ustvarjalcev poklon svetu knjig in pisateljem, kot je Lewis Carroll, najbolj znan po fantazijskem romanu Alica v čudežni deželi, ki je izšel leta 1865, v času kraljice Viktorije. "Kdo sem jaz?" je po besedah režiserja predstave in avtorja priredbe eno glavnih vprašanj, ki si jih zastavljajo v uprizoritvi. Predstava je namenjena predvsem najstnikom, ki si pogosto zastavljajo takšna vprašanja. "Včasih je nemogoče odgovoriti na to vprašanje, ker se spreminjamo," je še dejal Spiazzi, ki je v Lutkovnem gledališču Maribor (LGM) režiral že uspešnico Ostržek.

Uprizoritev brez izgovorjenih besed
Zgodba Alice v papirnati deželi je s pomočjo papirnatih lutk in senčnega gledališča odigrana na mizi v knjižnici, ki je obložena s knjigami. "Liki prihajajo iz knjig, od koder prihaja tudi domišljija. To je neke vrste poklon knjigam in njihovim avtorjem, ki svojo domišljijo spravljajo v knjige," je še dejal režiser. Predstava je brez izgovorjenih besed, kar je besedila, je napisano v knjigah ali napisih, ki so projicirani na oder. "Uporabljamo jezik knjig," je pojasnil režiser.

Lutke in drugi pripomočki v predstavi so papirnati ali iz kartona, kar nakazuje na knjige. Avtorica likovne podobe Darka Erdelji, ki je na nedavnem bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije prejela nagrado za likovno podobo za predstavo Alma, je povedala, da je izziv delati s takšnimi materiali, saj so zelo krhki in jih je zato treba predhodno primerno obdelati. Režiser in avtorica likovne podobe sta se odločila, da se zgledujeta po viktorijanskem obdobju. "Oba imava rada stare knjige, stare fotografije, starine, neke druge čase in našla sem viktorijanske izrezane slike iz papirja, s katerimi so se včasih igrali otroci," je dejala Erdelji.

Igralca Miha Bezeljak in Gregor Prah se na začetku predstave pojavita v dramski vlogi, a se nato zelo hitro umakneta v ozadje in sta animatorja. "Zelo simpatično je spremljati Alico v tej podobi, ko se pojavlja na res najrazličnejše načine. Lepo je, kako najti znotraj starih knjig možnosti za različne različice utelešanja," je povedal Prah. Po besedah Bezeljaka je ključen soigralec glasba, ki je v odsotnosti izgovorjenih besed pomemben dejavnik ustvarjanja vzdušja predstave, podobno kot v nemih filmih.

Pogled tudi v Aličin notranji svet
Zgodba sledi osnovni zgodbi Alice v čudežni deželi. "Najpopolnejša različica zgodbe o Alici v čudežni deželi je vsekakor v knjigi. V lutkovni predstavi želimo med drugim doseči tudi Aličin notranji svet. Želimo odpreti nekaj, kar je sicer v knjigi, a morda ni tako vidno kot v predstavi," je še dejal režiser. Alica v čudežni deželi ga je navdušila, ker je "včasih skoraj bolj resnična kot resničnost".

Uprizoritev Alice v papirnati deželi je prva premiera v novi sezoni LGM-ja v matični hiši, sta bili pa že dve premierni uprizoritvi drugod. V soboto je bila na mednarodnem lutkovnem festivalu v mestu Charleville-Mezières v Franciji prvič javno odigrana slovenska različica koprodukcijske predstave Tok, Tok, Tok v izvedbi mariborske igralke Barbare Jamšek in glasbenika Urbana Kolariča. Predstava v režiji Mateje Bizjak Petit prihaja na oder LGM-ja v prihodnjem mesecu.