Predstava, ki jo režira Yulia Roschina, je nastala kot koprodukcija koprskega gledališča z Dramo SNG Maribor in SNG Nova Gorica. Naslovno vlogo v zgodbi o ujetosti in nemoči skupine žensk bo odigrala Mojca Partljič.

Tragedija Hiša Bernarde Alba uprizarja razkorak med osebno svobodo in družbeno konvencijo. Režiserka uprizoritve Yulia Roschina v njej vidi
Tragedija Hiša Bernarde Alba uprizarja razkorak med osebno svobodo in družbeno konvencijo. Režiserka uprizoritve Yulia Roschina v njej vidi "odtis (notranje) dinamike tistih, ki smo otroci patriarhata". Foto: Gledališče Koper/Jaka Varmuž

Beseda včasih ni najmočnejše uprizoritveno sredstvo
Kot je pojasnila režiserka Yulia Roschina, ki je z dramaturginjo Ano Kržišnik Blažica poskrbela tudi za priredbo besedila, gre za zelo močno zgodbo: več kot polovico ustvarjalnega procesa so tako ustvarili brez besed. "Na koncu je teh besed nekako ne veliko, ampak ravno dovolj, da se zgodba izpelje in se preplete z vsemi drugimi uprizoritvenimi sredstvi," je dodala režiserka in pri tem omenila predvsem "gibalni material" in prizore, ki se dogajajo v tišini.

Kruti običaj večletnega žalovanja
V Hišo Bernarde Alba stopimo po smrti osrednje moške figure, očeta družine. Stroga in ukazovalna vdova svojim petim hčeram po starem običaju zapove osemletno žalovanje in jih neceremonialno zapre v hišo. V črnino odete hčere, nekatere v cvetu mladosti, nekatere že odcvetele, se morajo tako odpovedati vsem stikom z zunanjim svetom in ljubezenskim sanjam – z izjemo najstarejše, ki se zaradi podedovanega bogastva pripravlja na poroko z najlepšim in najbogatejšim moškim v vasi.

Mladenič korenito vpliva na celo družino: napetost v hiši narašča do nevzdržnosti. Medsebojna zavist in sovraštvo ter dinamika nasilja med ženskami postanejo pomembnejši od moškega pred hišo, ki je samo sprožilec dogajanja.

V hiši, kjer se zgodba odvija, je spolno dozorevanje deklet pod strogim nadzorom, iz strahu pred njihovo
V hiši, kjer se zgodba odvija, je spolno dozorevanje deklet pod strogim nadzorom, iz strahu pred njihovo "podivjanostjo« so zaprte v hišo in popolnoma izolirane od zunanjega sveta. Foto: Gledališče Koper/Jaka Varmuž

Roschina je v pripravah na predstavo igralke spodbujala, da so se začele pogovarjati, deliti zgodbe svojih mam, babic in prababic. Na ta način so počasi zaznale močne povezave svojih življenj z obravnavano vsebino. A če se je Lorca ukvarjal le s tem, da so ženske ujete in nemočne, je režiserko zanimalo, "kako bomo iz tega izstopile, kaj bomo spremenile".
Ustvarjalke predstave želijo pri tem po njenih besedah v gledalcu vzbuditi zavedanje, da je rešitev v odpuščanju in nežnosti.

V predstavi poleg Mojce Partljič igrajo še Marjuta Slamič, Mirjana Šajinović, Tjaša Hrovat, Eva Kraš in Nika Rozman. Koprski premieri bo 15. oktobra sledila premiera v Novi Gorici, februarja prihodnje leto pa še mariborska premiera.