Saz je mestno glasbilo, čeprav številni ne vedo tega. Je strunsko glasbilo iz Irana. Beseda saz je perzijska in pomeni trska, ta pa v vetru oddaja posebne, rezke, fine zvoke, pojasnjuje posebnosti svojega glasbila Avdo Lemeš, znani izvajalec sevdalink in učitelj Bože Vreće, Amire Medunjanin in drugih mlajših glasbenikov.

Rojen je bil leta 1947 v Gračanici zraven bosanskega mesta Visoko v glasbeni družini in odraščal ob sevdalinkah na "sijelih" – tradicionalnih bosanskih druženjih ob pesmih in mezah.

Otroštvo na sarajevskem Vratniku
Ko je bil Abdulah Avdo Lemeš star osem let, se je njegova družina preselila v Sarajevo, v stari del mesta, Vratnik. Tam je imel Avdo priložnost poslušati znane pevce sevdaha na radiu in tudi na letnem vrtu gostinske šole. Na Vratniku se je v gasilski brigadi sestajalo društvo starejših, med katerimi je bil tudi Muhamed Mešanović-Hamić, najboljši bosanski sazlija, pesnik in boem, za katerega Avdo pravi, da je bil in ostal njegov vzornik. Med prvimi Avdovimi učitelji bil je Avdo Limar, ki je prepoznal lepoto Lemeševa glasu, ki se zelo lepo poda temu glasbilu.

Zgodovina saza
Prave sevdalinke se pojejo ob spremljavi saza, pravi Avdo, tudi začele so se peti ob njem.
Dodaja, da so saz na Balkan prinesli Turki. Po njihovem odhodu so saze začeli izdelovati Bosanci. Bosanski saz je malo večji od turških in ima manj strun – sedem. Izdelan mora biti iz treh, štirih vrst lesa, najboljši je javor, lahko tudi češnja ali oreh. Les za saz je treba sušiti od dve do tri leta, naravno, v senci. Kako in kdaj je začel igrati na saz? Saz je začel igrati čisto po naključju. "V osemdesetih letih, ne spomnim se natančno, na Baščaršijo pride en saz iz Turčije. Človek, ki naj bi ga kupil od mojega očeta, ga ni prevzel. Oče je prišel domov in se ves razburjen spraševal, kaj naj naredi z njim. Daj ga meni, mu rečem, na kar me debelo pogleda.
Vzamem saz, poiščem nekoga, ki me je učil "potrkavati" na saz eno leto, in to je to. Začel sem intenzivno igrati na saz, javne nastope pa sem začel nekje po vojni, leta 1996."

Od Lisinskega do Sava centra in Španskih borcev
"Nastopal sem na koncertih z legendami sevdaha v BiH-u, Safetom Isovićem in Zehro Deović, tudi v znani oddaji Meraklije, ki jo je vodil Vehid Gunić, v tej oddaji spremljal tudi Boža Vreća na začetku kariere. Sodeloval sem tudi z najbolj znanim bosensko-hercegovskim kompozitorjem popglasbe Esadom Arnautalićem, ki je na vprašanje glasbenih kolegov, kaj počne v sevdahu, odgovoril: "Saj se nisem rodil v Københavnu, ampak v Bosni!" "Ponosen sem na nastope v dvorani Lisinski v Zagrebu in v Sava centru v Beogradu. V Ljubljani sem letos tretjič, pridem na manifestacijo Veče sevdaha na povabilo KUD-a Sevdah iz Ljubljane." Prvo in edino zgoščenko, na kateri polovico pesmi izvaja s filharmoničnim orkestrom, je posnel prav v Ljubljani.

Delo z otroki s posebnimi potrebami
Avdo je glasbeno nadarjen, ima pa tudi prave človeške vrline. Dela z otroki s posebnimi potrebami. "Tudi sam imam otroka s posebnimi potrebami. Z njimi izvajam glasbeno terapijo. Skupaj z otroki pripravljam zgoščenko. Z njimi delam že peto leto, pa mi je šele zdaj uspelo posneti deset pesmi. Po dveh letih sem otroke le pripravil do tega, da so skupaj zapeli."

Sevdalinko na Unescov seznam
Abdulah Avdo Lemeš podpira predlog, da bi sevdalinko uvrstili na Unescov seznam kulturne dediščine, ni pa optimist glede možnosti za ohranitev bosanske tradicije.
"Če bi v Skenderiji pripravil koncert sazovske glasbe, mislim, da dvorana ne bi bila polno zasedena, pevcu turbofolka pa bi to gotovo uspelo." Izmed kolegov najbolj ceni Hašima Muharemovića. "Ljudje mislijo, da je mojster saza človek, ki je ob potoku sekal drva, potem pa vzel v roke saz. A ni tako. Ta človek je – doktor." Avdo je, skupaj s še 15 mojstri saza, nastopal na festivalu saza v Srebreniku, rojstnem kraju Hašima Muharemovića.

Vse sem pustil in se lotil saza. Zaslužim manj, a delam tisto, kar imam rad
Mojster saza Rajko Simeunović iz Bijeljine je nekoč izjavil, Avdo pa se strinja z njim: "Vse sem pustil in se lotil saza. Zaslužim manj, a delam tisto, kar imam rad." In prav je tako. Brez Avdovega trkanja na saz in melanholičnega petja bi bila tradicionalna bosanska glasba prikrajšana za izvrstnega sevdalijo.