Bertolt Brecht je dramsko delo Baal napisal leta 1918 in tako je Baal Andreja Rozmana Roze celo stoletje starejši, vendar ‒ kot pravi ‒ direktor Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) Tiborja Miheliča Syeda, oba lika druži podobna narcisoidnost. Razlika je le v tem, da se je Rozmanov Baal kot umetnik, ki je zrcalo oziroma produkt družbe, v današnjem svetu znašel med samimi patološkimi narcisi, je dodal Mihelič Syed.

Tudi dramaturg predstave Dubravko Mihanović je opozoril na simptomatičnost Baala v obeh zgodovinskih obdobjih. Sicer pa se je Rozmanu ob prebiranju Brechtovega dela zdel Baal sprva tuj, saj ga je doživel kot egocentričnega umetnika oziroma sociopatskega egoističnega cinika, pozneje pa ga je sprejel v svoji simpatičnosti in velikem umetniškem duhu. Kot je še izpostavil Rozman, je morda k težjemu razumevanju privedlo tudi dejstvo, da je bila Brechtu vojna blizu, medtem ko se je sam rodil deset let po drugi svetovni vojni.

Umetnik in "Kristusovska naloga popravljanja sveta"
Režiser predstave Vito Taufer je izpostavil mnenje, da je potrebne veliko narcisoidnosti, da se lahko kot umetnik dvigneš nad družbo. Se je pa po njegovem mnenju ta "kristusovska naloga popravljanja sveta" med umetniki v zadnjem času močno radikalizirala. A to, kot poudarja, ni naloga umetnika.

Kot je še dejal Taufer, je tudi sicer vloga umetnika večkrat paradoksalna, kot se je denimo izkazalo pri Borisu Kobalu, ki v vlogi žrtve doživlja veliko naklonjenost na družbenih omrežjih. Ob narcisoidnosti pa je režiser omenil še en, kot je dejal, komplementaren fenomen: infantilnost. Baal kot zrel človek pri 50 letih še ni sposoben prevzeti odgovornosti za svoje življenje, kar je tragika marsikaterega sodobnega človeka, je poudaril režiser.

Dramsko besedilo predvideva vrsto vlog. Naslovno vlogo so zaupali Ivanu Godniču, ob njem pa v predstavi igrajo še Jure Ivanušič, Uroš Maček, Robert Prebil, Matej Recer, Ivan Rupnik, Dario Varga in Matija Vastl. Kot zanimivost velja izpostaviti, da imajo igralci po več, tudi po sedem, vlog.

Ko so med konstantno prisotnimi le mama, glasbenik in gostilniška klientela
Kot je povedal Prebil, gre za tipsko podajanje vlog, ki ga je primerjal z lutko, ki pride, napade oziroma kaj izvrši in odide. Ivanušič, ki ima "le tri" vloge, je pojasnil, da se na odru zvrsti veliko oseb, ker Baal ob sebi ni imel veliko konstantnih ljudi, med bolj prisotnimi so bili le mama, glasbenik Ekart in ljudje v gostilni.

Scenografinja predstave je umetnica Zora Stančič. V minimalistično sceno je vnesla svoje grafike, ki delujejo kot premikajoče podobe na platnu, ki poskušajo ujeti ritem glasbe, je pojasnila. Koreografinja predstave je Natalija Manojlović Varga, kostumografinja pa Barbara Stupica.

Vasko Atanasovski trio bo v živo poskrbel za glasbo ‒ med številnimi songi bo zazvenela tudi pesem Srečka Kosovela Prerojenje, ki jo je uglasbil Ivanušič. Pri glasbeni zasnovi predstave je sodeloval še Aleksander Pešut - Schatzi.

Premiera predstave Baal bo v sredo, 20. marca, ob 19. uri v spodnji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča (SMG).