Ciril Kosmač je v noveli Balada o trobenti in oblaku, po kateri je France Štiglic posnel tudi istoimenski film, prepletel zgodbe treh junakov: pisatelja Majcna, kmeta Črnilogarja in Temnikarja. Ostareli kmet Temnikar na predbožični dan izve, da belogardisti nameravajo pobiti dvanajst ranjenih partizanov, ki se skrivajo v jami v Robeh. Brez pomisleka in kljub svojim sedemdesetim letom se odloči, da bo odšel na planino, prehitel belogardiste in jih pobil s sekiro. Med naporno potjo v Robe doživlja halucinacije, v katerih med drugimi vidi, kako ga Nemci mrtvega nesejo domov, kjer mučijo in pobijejo še njegovo družino. Temnikar kljub vsemu izpolni načrt, pri tem pa tudi sam umre.

Visoka cena junaštva
Po besedah dramaturginje Ive Štefanije Slosar Balada o trobenti in oblaku znotraj okvirne pripovedi o pisatelju pripoveduje zgodbo primorsko-tolminske kmetije. Ta pripoved ni le zgodba o Jerneju Temnikarju, starem kmetu in njegovem junaštvu, ampak o tem, kaj junaštvo prinese s seboj in kaj za njim ostane.

Prav zato je po njenem mnenju za razumevanje dela pomemben zunanji okvir – pripoved o pisatelju Majcnu, ki poskuša napisati zgodbo o junaku. Že na začetku izvemo, da je Temnikarjeva odprava na ubojstvo belogardistov junaško dejanje. Temnikarju pešajo fizične moči, bori se z notranjimi dilemami, ali naj gre gazit v sneg in poskuša rešiti partizane ali naj ostane doma in dočaka (mirno) smrt. In se odloči oditi. S tem se zaveže smrti, žrtvuje pa tudi družino in celotno kmetijo.

Zgodba brez "čistega junaka"
Zakaj posledica, ki Temnikarjevo junaštvo pripelje do požiga, preseneti Majcna? Tu se Ciril Kosmač loči od Majcna, ki bi ga lahko sicer ponekod prepoznali kot njegov alter ego. Kosmač ve, da junakov v vojni ni. Majcen še vedno verjame, da lahko ustvari čistega junaka, zato resnični antijunak v besedilu ni kakšen belogardist, ampak kmet Črnilogar, ki z ženo Črnilogarico gosti Majcna. Pred Majcnovimi očmi (čeprav je ta zaslepljen od svojega ustvarjalnega ognja) se Črnilogar sooča z občutkom krivde, ki ga razjeda, je zapisala dramaturginja.

Za režiserja pa je Balada o trobenti in oblaku, kot je zapisal, tudi "zgodba o poletju, o turški kavi in cigaretah, o praznem papirju v pisalnem stroju in o samoprevarah ... Je pa tudi zgodba o zimi, o vojni, o nasilju, o razklani družbi in o pogumnih posameznikih. To je zgodba o njihovih družinah, o njihovih domovih in o njihovem strahu ... To je zgodba o soočenju s samim sabo. Ta predstava je zame soočenje s samim sabo".

V predstavi igrajo Neža Dvorščak, Alja Krhin, Marko Rafolt in Jure Šimonka. Avtorsko ekipo predstave sestavljajo še scenografinja Karolina Kotrbova, kostumografinja Nina Čehovin, za oblikovanje zvoka skrbita Lucas Carboni Kopše in Hren, za oblikovanje luči Domen Lušin, lektor pa je Martin Vrtačnik.