Slovenski balet se sicer že dalj časa spoprijema s težavama staranja baletnih ansamblov in prekarnim zaposlovanjem mladih plesalcev. Kot pravi ministrica za kulturo Asta Vrečko, se, odkar je prišla na ministrstvo, sestajajo in razmišljajo o mogočih rešitvah za slovenski balet, ki je pomemben del slovenske kulture in družbe ter tudi mednarodno priznan. Sistemske težave slovenskega baleta trajajo že 30 let. Ker je za baletne umetnike in umetnice njihovo primarno orodje telo, morajo imeti drugačne pogoje pri svojem delu, zaposlovanju in upokojevanju.

Trenutno situacijo na ministrstvu rešujejo z zagotovitvijo dveletnih zaposlitev 20 baletnikov, ki trenutno plešejo kot zunanji sodelavci obeh zavodov – 15 zaposlitev za SNG Maribor in pet za SNG Opera in balet Ljubljana. Po besedah ministrice pa se nakazuje že tudi sistemska rešitev, ki jo pripravljajo znotraj delovne skupine ter v sodelovanju z vsemi deležniki.

Kot je poudarila, gre za res majhno število zaposlitev in za zelo specifičen poklic, ki ima povsem svoje zakonitosti znotraj javnega sektorja in potrebuje specifične rešitve. Prekarne zaposlitve po njenih besedah niso v skladu s smernicami, ki jih zastopajo tako na ministrstvu za kulturo kot znotraj države.

Danilo Rošker: zgodovinski dogodek za slovenski balet
Direktor SNG-ja Maribor Danilo Rošker je izrazil zahvalo, da je ministrstvo za kulturo prepoznalo težave slovenskega baleta, doseženo pa kot zgodovinski dogodek za slovenski balet.

Edvard Clug: Izjemen uspeh baleta v popolnem nasprotju z neučinkovitim sistemom
Umetniški direktor mariborskega Baleta Edward Clug je poudaril, da je slovenski balet v zadnjih 30 letih doživel zgodovinski vzpon in postal ugledni kulturni ambasador Slovenije v širšem mednarodnem prostoru, a je njegov umetniški uspeh v popolnem nasprotju z neučinkovitim sistemom, v katerem so baletniki ustvarjali.

Poklic, ki zahteva izjemen psihofizični napor
Po Clugovih besedah je danes povprečna starost mariborskega baletnega ansambla 49 let, do te absurdne številke pa jih je pripeljala kompleksna problematika. Poklic baletnega plesalca zahteva izjemen psihofizični napor, zato eno leto dela velja za 18 mesecev delovne dobe. Sistem je relativno učinkovito deloval do leta 2001, ko se je beneficirana delovna doba zmanjšala in je eno leto dela veljalo za 15 mesecev. Ta ukrep je delovno dobo baletnih plesalcev podaljšal do neprimerne starosti za kakovostno opravljanje poklica, obenem je preprečil zaposlitev novih mladih plesalcev zaradi zasedenih delovnih mest.

Že več let nemogoče zaposlovanje mladih plesalcev
Leta 2016 se je sicer znova zgodila sprememba in podaljšanje na 18 mesecev, a prepozno, saj se je medtem obstoječi sistem sesul. Zaposlovanje mladih plesalcev je tako že več let nemogoče, zato jih zaposlujejo pogodbeno. Trenutno mariborski Balet tako zaposluje 24 plesalcev.

Kot pravi direktor SNG-ja Opera in balet Ljubljana Staš Ravter, se z enakimi težavami spoprijema tudi ljubljanski Balet. Gesto ministrstva je označil kot izjemno, rešitev pa jim bo omogočila, da bodo pomladili baletni ansambel ter dobili dodatno energijo in zagon za njegov razvoj.

Renato Zanella: Čudovit dan za slovenski balet
Umetniški direktor ljubljanskega Baleta Renato Zanella pa je dodal, da je danes čudovit dan za slovenski balet, in izrazil hvaležnost, da so v tako kratkem času od prvega srečanja prešli v akcijo in dosegli rezultat.