Kot veleva tradicija, bodo novo postavitev uprizorili ob odprtju festivala 25. julija. Wagner je opero dokončal leta 1948, snov zanjo pa je našel v srednjeveški viteški liriki. A čeprav delo zajema iz bogate mitologije, ima tudi resnično zgodovinsko ozadje: dogajanje je postavil v čas vladanja nemškega kralja Henrika I. Ptičarja (Heinrich der Vogler), ki se odpravlja v vojno proti Madžarom.

Opero je na spored uvrstila operna hiša Semper v Dresdnu, vendar so jo umaknili, potem ko je moral skladatelj po neuspešni dresdenski revoluciji zbežati v tujino. Krstno uprizoritev je dočakala leta 1850 v Weimarju, zanjo pa je zaslužen Wagnerjev prijatelj in kasnejši tast Franz Liszt. Skladatelj je tisto leto še ni videl, prvič ji je prisluhnil šele čez dobro desetletje na eni izmed dunajskih premier. Z Lohengrinom je sklenil svoje prvo ustvarjalno obdobje, v katerem se je odmaknil od dotedanje kompozicijske prakse in tlakoval pot poznejšim glasbenim dramam.

Piotr Beczala še enkrat Lohengrin
Novo uprizoritev v Bayreuthu je na oder postavil ameriški režiser srednje generacije Yuval Sharon, glasbeno vodstvo je prevzel nemški dirigent Christian Thielemann. V naslovni vlogi je bil predviden francoski tenorist Roberto Alagna, vendar je festivalskemu vodstvu tik pred zdajci odpovedal angažma. Nadomestil ga bo poljski tenorist Piotr Beczala, stalni gost najprestižnejših opernih hiš in festivalov, ki je z Lohengrinom debutiral leta 2016 v Dresdnu, prav tako pod Thielemannovim vodstvom.

Že videna četica predstav
Po odprtju se bodo v skladu s tradicijo, do konca festivala 29. avgusta izmenjavale ponovitve šestih Wagnerjevih glasbenih del. Poleg Lohengrina so tokrat na sporedu še Parsifal, Tristan in Izolda, Mojstri pevci nürnberški, Večni mornar (Leteči Holandec) in Valkira, vse v že videnih postavitvah.

Večni boj med dobrim in zlim, kot ga je Wagner simboliziral v Parsifalu, je leta 2016 režiral Uwe Eric Laufenberg, dirigent bo Semjon Bičkov. Tragično ljubezensko zgodbo med Tristanom in Izoldo je za odprtje Bayreutha leto pred tem pripravila umetniška vodja festivala Katharina Wagner z dirigentom Thielemannom, v glavnih vlogah bosta nastopila izkušena wagnerjanska pevca Stephen Gould in Petra Lang.

Pod Domingovo taktirko
Mojstre pevce nürnberške so na novo uprizorili lani v režiji Barrieja Koskega, glasbeno vodstvo predstave ima Philippe Jordan. Večnega mornarja je leta 2012 uprizoril Jan Philipp Gloger, za dirigentskim pultom bo Axel Kober. Valkira pa je uprizoritev Franka Castorfa, ki se je z Wagnerjevo tetralogijo Nibelunški prstan – Valkira je njen drugi del – spopadel leta 2013 ob 200-letnici Wagnerjevega rojstva. Dirigent bo Placido Domingo.

V iskanju novega: po več kot stoletju prva svetovna praizvedba
Wagnerjev festival v Bayreuthu bo prvič od zadnje premiere leta 1882, ko so praizvedli Parsifala, predstavil tudi novo delo, in sicer Izgubljenega ženina (Der Verschwundene Hochzeiter) avstrijskega komponista Klausa Langa. Uprizorili ga bodo dan pred slavnostnim odprtjem v okviru spremljevalnega programa. Praizvedba sicer ne bo v Festivalni hiši, temveč v historični kinodvorani v središču mesta. S tem festival širi svoj umetniški spekter, saj ni bil zasnovan za ohranjanje obstoječega, temveč v smislu iskanja novega.

Nadaljevanje Wagnerjevega izročila
Glasba drugih skladateljev v Festivalni hiši na Zelenem griču namreč zazveni le redko, saj se program posveča izključno zadnjim desetim Wagnerjevim operam. Z nekaj vmesnimi prekinitvami že vse od leta 1876, ko je prvi festival organiziral Wagner sam. Zamislil si ga je z namenom, da bi na njem uprizarjal svoje glasbenogledališke stvaritve. Gledališče, ki šteje slabih 2.000 sedežev, so zgradili po njegovih načrtih, mecena zanj pa je našel v bavarskem kralju Ludviku II. Festival še danes usmerja družina Wagner, trenutno skladateljeva pravnukinja Katharina Wagner.