Oglas
Leta 1940 rojena umetnica bo priznanje, ki ga podeljujejo v okviru mednarodnega festivala sodobnega plesa v Benetkah, prejela 20. junija. Bauschevo je izbral direktor 5. izvedbe festivala, brazilski plesalec in koreograf Ismael Ivo. Ivovo izbiro pa je potrdil odbor direktorjev beneškega bienala, ki mu predseduje Davide Croff. Življenjsko nagrado za dosežke v uprizoritvenih umetnostih (ples, gledališče, glasba) je vodstvo konzorcija umetniških dogodkov s krovnim imenom Beneški bienale - konzorcij povezuje likovno dogodke s področja likovne umetnosti, arhitekture, filma, gledališča glasbe in plesa - uvedlo šele lani. Prva nagrajenka je bila Američanka Carolyn Carlson.
Plesne predstave, ki pripovedujejo zgodbeV obrazložitvi izbire letošnje nagrajenke je zapisano, da je popolnoma izvirni pristop Pine Bausch k uprizoritveni umetnosti revolucioniral plesno in njej sorodne umetnosti. Njene inovacije so plesno gledališče naredile bolj fizično, kot je bilo kadar koli prej. S tem pa plesa ni oropala njegove narativne sposobnosti. Pina Bausch je namreč znala spretno uporabljati plesne korake, besedilo in zvoke, zato njene predstave pripovedujejo zgodbe. S tem pa je Bauschevi uspelo ples narediti za umetnost, ki zanima širše občinstvo in ne le poznavalcev.
Plesna govorica Pine Bausch je vedno izražala vpliv ekspresionističnega plesa. Kot petnajstletno dekle se je namreč Pina Bausch začela šolati na šoli Folkwang v Essnu, kjer jo je poučeval Kurt Jooss, učitelj ekspresionističnega plesa, iz katerega je Bauscheva leta 1958 tudi diplomirala. Nadarjenost in zgodnji dosežki so ji zagotovili štipendijo na prestižni šoli Juilliard v New Yorku. Kmalu je postala članica skupine New American Ballet in baletnega ansambla Metropolitanske opere.
Dve desetletji vrhunskih dosežkov
Po vrnitvi v Nemčijo je postala solobalerina in kmalu tudi umetniška voditeljica. Za kariero Pine Bausch so bila ključna sedemdeseta, desetletje, v katerem je predstavila nekaj svojih vrhunskih koreografij, in sicer za Gluckov balet Orfej in Evridika, triptih Wind von West, Der zweite Frühling, Le sacre du printemps Igorja Stravinskega, kot resnično mojstrovino Pine Bausch pa pogosto izpostavijo njeno predstavo Cafe Müller iz leta 1978. Vrsto uspehov je Pina Bausch nanizala tudi v osemdesetih - za enega vrhuncev njene kariere velja predstava Palermo, Palermo iz leta 1989 -, njeno zadnje delo pa je lani predstavljena predstava Vollmond (Polna luna), pri kateri je Bauscheva sodelovala kot producentka.
Pina Bausch se tokrat v programu Beneškega bienala ne predstavlja prvič. Leta 1985 se je tedanji direktor beneškega mednarodnega gledališkega festivala Franco Quadri Buschevi poklonil z antologijo, posvečeno njenemu delu.
Peturni poliptih Marina Abramović
Mednarodni festival sodobnega plesa je najmlajša sekcija Beneškega bienala; njena vpeljava je bila potrjena šele z reformo Beneškega bienala leta 1998. Direktor letošnjega bienala, ki bo na sporedu med 14. in 30. junija, je za tematsko vodilo izbral Body & Eros (Telo & Eros). Predstave na to temo bo predstavilo 15 plesnih skupin. Že vnaprej je bila za enega vrhuncev programa razglašena velikopotezna predstava jugoslovanske prvakinje umetnosti performansa Marine Abramović. Gre za kar peturni poliptih, ki ga je oblikovala Abramovićeva, uprizorilo pa ga bo 13 umetnikov iz njene skupine Independent Performance Group.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje