Posnetek z vaje na odru novomeškega gledališča. Foto: Anton Podbevšek Teater/Barbara Čeferin
Posnetek z vaje na odru novomeškega gledališča. Foto: Anton Podbevšek Teater/Barbara Čeferin

Anton Podbevšek Teater (APT) se je namreč znova odzval na tradicionalno povabilo Centra za kulturo Korčula. Predstavo so uprizorili včeraj zvečer znotraj arhitekture starega mestnega jedra mesta Korčula. Beograjski trio se novembra znova vrača na matični oder, so sporočili iz gledališča.

Matjaž Berger (levo) in Goran Marković (desno) na Korčuli. Med njima sedita Andrej Berger in Ljiljana Jocić Marković. Foto: Anton Podbevšek Teater
Matjaž Berger (levo) in Goran Marković (desno) na Korčuli. Med njima sedita Andrej Berger in Ljiljana Jocić Marković. Foto: Anton Podbevšek Teater

Kruto poglavje jugoslovanske zgodovine
Roman Beograjski trio srbskega cineasta, sicer študenta praške generacije jugoslovanskih filmskih režiserjev in pisatelja Gorana Markovića (1946) je izšel leta 2018, v slovenskem prevodu Urbana Vovka pa tri leta pozneje.

Avtor se je v romanu lotil posebnega poglavja jugoslovanske zgodovine – razkola med Titom in Stalinom, ki je privedel do ustanovitve razvpitega koncentracijskega taborišča na Golem otoku. A v središču zgodbe je britanski pisatelj in kulturni ataše George Durrell, ki ga je domovina v Beograd poslala kot vohuna. Režiser Matjaž Berger je v sodelovanju s Simonom Žižkom poskrbel tudi za priredbo besedila.

Po Markovićevih besedah je njegov roman nekakšno arhivsko gradivo, ki ga je na njegovih poteh spremljalo več kot 25 let. Sestavljajo ga zapisniki, poročila, diplomatska korespondenca in uradni zaznamki, izpiski iz dnevnika ter številni drugi dokumenti, od policijskih, vojaških in meteoroloških poročil do poročnih listov in vozovnic pa vse do šifriranih vohunskih sporočil ter številnih nepovezanih pričevanj glede dogodkov, povezanih z Golim otokom.

Sorodna novica Goran Marković: Beograjski trio

Moški na Goli otok, ženske na Sveti Grgur
V APT-ju so vsebino predstave povzeli tako: Durrell v Beograd pride v dramatičnem obdobju Jugoslavije, in sicer med letoma 1948 in 1951, torej prav v času informbirojskega spora. S sabo pripelje tudi zaročenko Eve, a se na smrt zaljubi v svojo učiteljico srbohrvaščine Vero, ki jo tudi zapelje.

Njenega moža Bora, ki je lojalen Stalinu, aretirajo in pošljejo na Goli otok. Vera pa se noče odreči svojemu možu in tako tudi njo prek slavonskih prevzgojnih taborišč pripeljejo na otok Sveti Grgur, kjer je žensko taborišče. Interniranca sta primorana za sabo pustiti hčerko, ki jo Durrell zaupa Evi v varstvo, sam pa se naravnost po bondovsko loti reševanja Vere in njenega moža z Golega otoka in Svetega Grgurja.

V predstavi igrajo Gaja Filač, Luka Bokšan, Gregor Čušin, Inti Šraj, Gregor Podričnik, Tina Resman, Primož Petkovšek, Mario Dragojević, Jana Menger, Gal Oblak, Svit Stefanija in Jure Žavbi. Matjaž Berger poleg režije in adaptacije besedila za oder poskrbel tudi za scenografijo. Koreografijo podpisuje Gregor Luštek, kostumografijo Peter Movrin in Metod Črešnar, glasbo pa duo Silence.

Foto: Anton Podbevšek Teater/Barbara Čeferin
Foto: Anton Podbevšek Teater/Barbara Čeferin