Režiser Vito Taufer je v delih vseh teh avtorjev znane Beraške opere našel navdih za svojo postavitev. Zasnoval je lastno besedilno podlago, ki jo je do končne podobe sooblikoval s številnimi ustvarjalci predstave: "Scenarij je blizu Brechtu, pravzaprav njegovemu romanu Za tri groše, ki je satira na kapitalizem z umazanimi trgovskimi mahinacijami in državnimi transakcijami, kjer je vse skupaj prepredeno s korupcijo. Vpliven za našo postavitev je Havel, predvsem pa sem se naslonil na Gayev izvirnik. Pravzaprav je Gayev čas surovega kapitalizma iz prve polovice 18. stoletja skrb vzbujajoče podoben današnjemu razvrednotenemu času, ki smo ga prisiljeni živeti. Strukturno sem se torej naslonil na Gaya, v poetičnem smislu pa smo se najbolj približali Brechtu." Osemnajst izvirnih songov za novogoriško postavitev je napisal Iztok Mlakar, uglasbil jih je Aleksander Pešut – Schatzi. Ob 15 igralcih in igralkah je na vélikem odru tudi trio glasbenikov – David Trebižan, David Šuligoj in Roman Kobal.

Spopad izprijene moči in ljubezni
Beraška opera razkriva spopad moči in ljubezni v mafijskem podzemlju. V gledališkem listu so tako povzeli vsebino: "Advokat Peachum, kralj londonskih beračev, je ogorčen, saj se je hčerka Polly poročila z Macheathom, šarmantnim bonvivanskim šefom mafijske tolpe. Pollyjina neposlušnost porodi maščevanje, Peachum prisili Lockita, šefa londonske policije, da sproži lov, v katerem je ključno vlogo izdajalke pripravljena odigrati nekdanja ljubica Jenny, ena izmed prostitutk, s katerimi Macheath preživljal radostne trenutke. Toda ker je Macheath obljubil poroko tudi Lockitovi hčerki, se zgodba o spopadu moči in ljubezni vse bolj zapleta …" Intriga očeta, ki mu hčerka odreče pokorščino, spopad dveh tekmecev podzemlja in med njima kolebanje varuha javnega reda ter ne nazadnje vpletanje še nekdanje (raz)očarane ljubice v ljubezenski trikotnik - ta žgečkljiva zgodba iz okolja kriminala in prostitucije je bila dramatiku Johnu Gayu sredstvo za izris kompleksne politične satire na račun skorumpiranosti angleške družbe na začetku 18. stoletja. Odločitev za formo parodije italijanske opere, ki je bila takrat tako priljubljena, da so se angleški dramatiki počutili ogrožene, je povzročila, da je bila Beraška opera največkrat izvajano delo tedanjega časa. V prvi sezoni so jo uprizorili 62-krat, v drugi sezoni je doživela 28 ponovitev, kar je bil v dotedanji zgodovini najdaljši čas odigravanja kake uprizoritve. Namesto "visokoletečih" opernih arij si je številno občinstvo požvižgavalo preproste napeve iz Beraške opere …

Številne priredbe Gayevega izvirnika
Gayeva Beraška opera iz leta 1728 (The Beggar's Opera) je spodbudila številne priredbe in predelave, med njimi je nedvomno najbolj znana Opera za tri groše Bertolta Brechta in Kurta Weilla (glasba) iz 1928. Že Brecht je dokazal, da je dvesto let stara "sociološka" analiza skorumpirane družbe Gayevega izvirnika aktualna, vseprisotna tudi v prvi polovici 20. stoletja, da se noben sloj družbe ne drži moralnih principov … Dve leti pozneje, leta 1931, je nemški režiser Georg Wilhelm Pabst posnel film z enakim naslovom - Opera za tri groše, z močnimi protikapitalističnimi poudarki. V Nürnbergu in drugih mestih so nacionalsocialisti protestirali proti predvajanju filma, ko so leta 1933 zajahali oblastne konje, je bil film prepovedan. Beraško opero so pogosto uprizarjali tudi po drugi svetovni vojni: John Latouche, 1946 – Broadway, Benjamin Britten, 1948 – Cambridge, Peter Brook, 1953 z Laurenceom Olivierom v vlogi Macheatha, Peter Hacks, 1965 – drama je obtožba imperializma, Rainer Werner Fassbinder, 1968 … Med še 15 nadaljnjimi uprizoritvami do leta 2011 je ena izmed bolj znanih zagotovo češkega dramatika Vaclava Havla, ki je napisal Beraško opero kot politično angažirano (neglasbeno) dramo leta 1975 in ki jo je oblast prepovedala … Zanimiva je tudi različica nigerijskega Nobelovega nagrajenca Soyinke (Opera Wonyosi) iz leta 1977. Letos pa so začeli v Berlinu snemati film po Brechtovem besedilu Opera za tri groše. Film režira Joachim Lang, v kinematografe bo prišel prihodnje leto, ko bodo v Nemčiji praznovali 120-letnico Brechtovega rojstva. V novogoriškem gledališču so Beraško opero uprizorili leta 1985 in leta 1981, tokratna Tauferjeva postavitev je krstna.

Vivisekcija današnje družbe in njenih anomalij
John Gay je svojo Beraško opero sklenil z mislijo: "V toku igre ste imeli priložnost opaziti takšno podobnost med navadami višjega in nižjega sloja, da se je težko odločiti, ali fini gospodje posnemajo cestne razbojnike ali cestni razbojniki fine gospode." Bertolt Brecht je dilemo radikaliziral: "Kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke?" In prav ta krilatica je spodbudila odločitev, da se po motivih Beraške opere ponovno soočimo z vivisekcijo današnje družbe in njenih anomalij, sporočajo iz Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Ogledalo, ki ga Taufer nastavlja, je skoncentrirano tudi v songu Iztoka Mlakarja, ki ga poje Jackie Lockit, vodja policije:

"Sem demokrat! Le kdo si drzne reči,

da nisem s srcem za demokracijo,

če tisti, ki drugače so misleči,

iz same groze in strahu molčijo.

Saj ko imaš ti moč, je važno zlasti

to, da nikoli tega ne pozabiš,

da nima smisla, da si na oblasti,

če svoje oblasti dodobra ne zlorabiš."

Glasbeni tandem - Mlakar in Schatzi
"Prvič je moj izpovedni jezik v songih 'knjižniščina' in ne 'primorščina'," je pred premiero povedal igralec in pisec 18 songov Beraške opere, Iztok Mlakar, in nadaljeval: "Glede na to, da je bilo treba vse napisati hitro, bi bilo pisanje v primorskem narečju neizvedljivo. Narečje, dialekt, je namreč tako živ jezik, da si moraš večino besed in rim izmisliti oziroma jih osmisliti, v knjižni slovenščini pa gre to lažje. 'Knjižniščina' je namreč res izjemen jezik s krasnim naborom besed." O vsebini songov pa: "Beraško opero, Gaya in Brechta je treba gledati skozi današnji čas. In na koncu se vprašaš – je sploh kakšna razlika?" Mlakarjeve songe je uglasbil Aleksander Pešut - Schatzi, ki je s Tauferjem (tako kot Mlakar) že večkrat sodeloval. Predvsem je navdušen nad novogoriško igralsko zasedbo: "Čeprav je bilo dela res ogromno, mi je bilo v veliko veselje. Igralci in igralke pojejo res krasno. Pravzaprav še nisem delal z gledališkim ansamblom, ki bi bil tako pevsko talentiran."

Le kam je šla pristna moška energija?
V 15-članski igralski zasedbi nastopa v naslovni vlogi Macheatha, imenovanega tudi Mackie Nož ali Keptn - Kristijan Guček. "Glavni poudarek ob pripravi te predstave je to, da v naši družbi manjka pristne moške energije, ki bi jo lahko utelesil le polnokrvni človek brez predsodkov, ki zasleduje svojo strast. Moške – esencialne, koristne energije – je absolutno premalo. Ženske so premetene zmagovalke. So eno tako premišljeno gonilo. Medtem ko so moški podvrženi živalski, primarni strasti in so ujeti v kolesje, ki jih premetava sem in tja, so ženske gonilo tega kolesja. Da, ženske. In pa denar!" Zgovorno je to povzel v kitici iz songa, ki ga odpoje:

"Takrat ko ženska iz postelje vstane,

pozabi tvoje obljube in poljube,

in ko začne uporabljati možgane,

če ne zbežiš, si si sam kriv pogube."

Ženski svet poganja moškega
Gučkovemu razmišljanju je potrdila Arna Hadžialjević, ki igra Jenny, prostitutko: "Ženski svet, predstavljen v tej igri, z reminiscenco na ves svet prej, zdaj in potem – poganja moški svet. Na prvi pogled je videti, da se okrog moških vse vrti, v bistvu pa moški svet vrtijo ženske. Če so oni glava družbe, smo me vrat!" V ženski zasedbi novogoriške Tauferjeve Beraške opere so še: Ana Facchini, Urška Taufer, Patrizia Jurinčič Finžgar, Medea Novak, Maša Grošelj, k. g. Moška zasedba pa je (poleg Kristijana Gučka) še: Radoš Bolčina, Gojmir Lešnjak – Gojc, k. g., Matija Rupel, Jure Kopušar, Žiga Udir, Žiga Saksida, k. g., Andrej Zalesjak in Iztok Mlakar.

Za konec pa še samoizpraševanje Jerneja Habjana, ki na pot novogoriški tretji Beraški operi v gledališkem listu – tako oligarhiji kot gledališkemu občinstvu – položi na dušo: "Kakšna je oblast, ki se ne prepozna v kritiki sistema, in kakšno je občinstvo, ki se ob kritiki sistema ne čuti nagovorjeno?"

Mojca Dumančič, TV Slovenija

Foto: Blaž Erzetič, Sebastian Cavazza in Voranc Kumar