"Scenska kulisa zvesto sledi zgodbi in je v vseh štirih dejanjih vsakokrat drugačna. Vizualni učinek je zato glavni adut mariborske Carmen, tudi zaradi baletnih vložkov na koreografijo Valentine Turcu," so poročali na Radiu Slovenija po premieri, ki je bila prejšnji petek.
Umetniška dediščina Georgesa Bizeta poleg drugih del obsega tudi enajst oper, izmed katerih je seveda daleč najbolj znana Carmen. V slogovnem pogledu je polna lirskih, celo operetnih odsekov, na drugi strani pa je opaziti tudi močan dramatičen podton ter učinkovito zaokrožene solistične točke in zbore. Po začetnem neuspehu nam o nadaljnji usodi opere Carmen prav gotovo ni treba veliko govoriti. Še danes ostaja ena najbolj priljubljenih. Zakaj je tako?
"Pravzaprav ne vem. Sicer pa so nekateri odlomki tako znani, da na vsakih pet minut slišimo uspešnico. Po glasbeni plati je to absolutno najpopularnejša opera. Pomembna je tudi zgodba, ki jo skladatelj dramaturško zelo lepo vodi in nas v vsaki postavitvi, vsakič znova, posebno gane," razmišlja umetniški vodja mariborske opere Simon Krečič.
"Menim, da je opera bila in ostaja priljubljena zaradi svoje ljudskosti. Njeni liki niso zakoličeni v preteklosti, zgodba te opere, le z drugimi liki, je aktualna tudi danes. Tema o trpinčenju žensk je bila seveda takrat senzacionalistična in kruta. V tej operi vidim začetke boja za ženske pravice. Carmen je priljubljena tudi zato, ker v njej najdemo mešanico belkanta – npr. Micaeline arije – silovitega in brutalnega realizma, ki napoveduje italijansko veristično smer, in umetelnih španskih ljudskih napevov, kot so 'Seguidilla', 'Habanera' in toreadorjeva pesem ... Zdi se, kot da je Bizet napisal glasbo za 'navadne' ljudi, zato ostaja tako priljubljena," pa je dejal režiser Juan Guillermo Nova.
Opera Carmen je ob prvi izvedbi doživela enega najočitnejših neuspehov v zgodovini gledališča, vendar je kmalu potem postala zmagovita uspešnica in ostala ena najpogosteje uprizarjanih oper na svetu. Zato ne preseneča, da so se v Mariboru odločili za že dvanajsto uprizoritev na tukajšnjem odru. Razloge zanjo pojasnjuje umetniški vodja opere Simon Krečič:
"Tokratna postavitev Carmen je velika in klasična, ker smo si želeli po covidnem obdobju, ko so bile dvorane zaprte, znova privabiti občinstvo z veliko produkcijo, ki bi lahko zadovoljila naše čute, tako uho kot oko. Predstavo odlikujejo bogata scenografija, lepi in pisani kostumi ter izvrstni interpreti, tako na odru kot tudi pod njim.
Juan Guillermo Nova bo debitiral kot režiser, saj je po poklicu sicer scenograf. Pri svojem delu je uporabljal klasične režijske prijeme, kar zadeva scenografijo, pa je bil na klasičen način zelo inovativen. To pomeni, da je uporabljal sodobne tehnike videoprojekcij, menjavo scenografije in globino odra, ki je pri njem učinkovita – gre za vizualno zelo dovršeno predstavo. Na neki način je dobro, da je bil režiser in scenograf hkrati, saj je ustvaril celotno produkcijo. Govorimo o enoviti predstavi, ki se je rodila iz ene ideje."
Opero Carmen lahko brez zadržkov označimo za vulkan, če uporabim za prispodobo sile narave. V delu so nenehno navzoči manjši izbruhi, konča pa se z velikansko erupcijo ljubezni na eni ter sovraštva in ljubosumja na drugi strani. Opera tako ne pripoveduje o apoteozi ljubezni, temveč o smrti.
Bizetevo Carmen so v Mariboru do zdaj premierno uprizorili enajstkrat. Prvič leta 1906, nato leta 1924, dvakrat v medvojnem času leta 1942 in dve leti pozneje, ter sedemkrat po drugi svetovni vojni. Za tokratno, zadnjo, že dvanajsto produkcijo je poskrbel Juan Guillermo Nova, ki je ustvaril tako scenografijo kot tudi režijo.
"To ni moja prva velika produkcija, sodeloval sem celo pri večjih, kot je mariborska Carmen. Se pa prvič predstavljam v vlogi režiserja. Naslovno junakinjo sem hotel predstaviti kot 'običajno', sodobno žensko, ne kot tipično, klišejsko, špansko Carmen. Moja Carmen se zabava in živi svobodno življenje, toda ima smolo, ko spozna neuravnovešenega don Joséja. Zame je ta od nekdaj psihopat. Ko ga Carmen zavrne, tega noče videti in zato vzplamti njegovo ljubosumje. Če ne bi bilo te ljubezenske zavrnitve, se don José ne bi tako vedel. Želel sem oziroma vsa ustvarjalna ekipa je želela – gre za veliko produkcijo, če se ne motim, največjo do zdaj na tem odru – prikazati realistično, filmsko Carmen. Verjamem, da nam je to uspelo in da bo občinstvo uživalo v predstavi," pojasnjuje Nova svoj režijski prvenec.
Libreto opere Carmen sta znana francoska pisca Henri Meilhac in Ludovic Halévy oblikovala po noveli Prosperja Mériméeja, ki obravnava resničen dogodek iz prve polovice 19. stoletja v Španiji. Mérimée je v zaporu obiskal baskovskega bikoborca don Joséja Lizarrabengoa, in ta mu je povedal svojo tragično življenjsko zgodbo. Mérimée se je potrudil, v andaluzijskih gorah poiskal tudi Carmen in potem napisal svojo realistično novelo. Gre za enega najnatančnejših opisov Španije v predpreteklem stoletju in veliko tega pristnega ozračja je libretistoma in skladatelju uspelo prenêsti tudi v opero. Občinstvo je doživelo pretrès, ko je pred seboj zagledalo ljubko, ognjevito Carmen, ki je zapeljala preprostega vojaka in ga zavrgla zaradi privlačnejšega ljubimca. Pa ne samo to, Carmen je v vsem tem uživala in ni pokazala niti najmanjšega obžalovanja ali krivde.
"Carmen je zelo močna osebnost in biti ona, peti njen lik, je zelo zahtevno. Nenehno je na odru – poje, pleše, beži in seveda na koncu umre. Veste, Bizeteva glasba je ista, ampak mi ljudje nismo vsak dan enaki, počutimo se drugače. Igrati se s temi razpoloženji mi je všeč. Z režiserjem sva iskala različne poti. Strinjala sva se, da je Carmen svobodna ženska, pa tudi običajna, čuječa, sočutna, ljubeča in strastna. Zabava se in uživa v tem. Carmen je krasna vloga. Lahko je dramatična in tragična, bistveno pa je, da se zna zabavati in živi svobodno. Njena 'Habanera' in toreadorjeva pesem sta tako priljubljeni pri občinstvu. Gre za 'lažjo' glasbo, ob kateri se sprostimo in uživamo," tako o vlogi Carmen razmišlja njena interpretka Guadalupe Barrientos, ki je s to vlogo leta 2013 debitirala na mariborskem opernem odru, in dodaja:
"Počutim se čudovito, da sem lahko spet tukaj v Mariboru, in to prav s Carmen, opero, v kateri sem prvič pela pred tukajšnjim občinstvom. Obujam številne lepe spomine, hkrati pa imam priložnost pokazati, da sem dozorela, ne samo kot ženska, ampak tudi kot umetnica, igralka in pevka. Vesela sem, da imam znova možnost interpretirati Carmen. Vse je drugače kot pri takratni produkciji. Srečujem številne nove ljudi, samo oder se zdi isti, pa še na njem je druga scenografija. Mislim, da je predstava videti bolj realistična. Vrnila sem se kot nova, sveža in močnejša oseba."
Osrednjo pevsko zasedbo sestavljajo še: Martin Sušnik kot vročekrvni don José, Sabina Cvilak kot Micaela in Luka Ortar kot bikoborec Escamillo.
Nastopajo še: Valentina Čuden kot Frasquita, Dada Kladenik kot Mercédès,
Bogdan Stopar kot Dancairo, Dušan Topolovec kot Remendado, Marko Mandir kot Zuniga, Sebastijan Čelofiga kot Moralès in Bojan Hinteregger kot Lillas Pastia, ter baletni ansambel s solistoma Beatrice Bartolomei in Andreo Schifanom. Zbor in simfonični orkester SNG Maribor bo vodil Jon Svinghammar.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje