V Žabah revnega poštarja Lazarja v krčmi na robu Barja z rumom in žabjimi kraki pogosti prijazen, a skrivnosten Točaj - Hudič, ki Lazarju lahko izpolni sanje in ga spremeni v bogataša. V zameno za bogastvo seveda želi poštarjevo dušo. Foto: Prešernovo gledališče Kranj
V Žabah revnega poštarja Lazarja v krčmi na robu Barja z rumom in žabjimi kraki pogosti prijazen, a skrivnosten Točaj - Hudič, ki Lazarju lahko izpolni sanje in ga spremeni v bogataša. V zameno za bogastvo seveda želi poštarjevo dušo. Foto: Prešernovo gledališče Kranj
Zlati lev.
Letošnji festival se je začel dobro: s plesnim projektom Edwarda Cluda lacrimas.

Na 8. mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev, ki od 6. do 15. julija poteka v Umagu, se je Prešernovo gledališče Kranj v soboto predstavilo z Žabami Gregorja Strniše. V predstavi, ki se spogleduje s kabaretom in ki jo je režiral Jaka Ivanc, nastopajo Peter Musevski, Rok Vihar in Vesna Pernarčič - Žunič. Sicer pa so bili na spored letošnjega Zlatega leva z dvema predstavama uvrščeni tudi mariborski gledališčniki: Slovensko narodno gledališče Maribor se je v Umagu predstavilo s plesnim projektom Lacrimas Edwarda Cluga in dramo Ti nori tenorji Kena Ludwiga v režiji Jaše Jamnika.

Faustova zgodba po strniševsko
Strniša je dramo Žabe ali Prilika o ubogem in bogatem Lazarju napisal leta 1967. Tako kot njegov Samorog in Ljudožerci so postale kultno besedilo. Avtor v njem ob napeti zgodbi preobrazbe iz reveža v bogataša na sebi lasten, poetičen način spregovori tudi o filozofskih vprašanjih identitete, težavah (ne)izpolnjenih želja, obstoju duše in metafizike in večnem vprašanju, kdo smo. Zaradi tematike je besedilo danes, v času želje po bogastvu ne glede na ceno, morda še bolj aktualno kot ob nastanku.

Pesmi, vključene v Strniševo dramo, ki so jih v predstavah doslej večinoma recitirali, je režiser s pomočjo Davorja Hercega uglasbil in predstava se tako spogleduje s kabaretom.

Nespregledana udeležba
Kranjski teater je na umaškem festivalu sodeloval že petkrat in prejel tudi več nagrad. Leta 2001 je predstava Kako sem se naučila voziti avtorice Paule Vogel v režiji Mateje Koležnik prejela veliko nagrado za najboljšo predstavo. Veliko nagrado za najboljšo predstavo festivala in nagrado občinstva leto pozneje je prejela predstava Vera ljubezen upanje Oedoena von Horvatha v režiji Eduarda Milerja, Darja Reichman pa še nagrado za vlogo Elizabeth.

V režiji Eduarda Milerja sta na festivalu gostovali še dve uprizoritvi - leta 2004 Nekaj eksplicitnih fotk Marka Ravenhilla, ko je Matjaž Tribušon prejel nagrado za vlogo Nicka v uprizoritvi, in leta 2005 Brechtova Malomeščanska svatba. Lani so za predstavo Drame princes Elfriede Jelinek v režiji Ivice Buljana v kategoriji štirih enakovrednih nagrad prejeli nagrado za najboljšo predstavo v celoti.