Ugledno nagrado za življenjsko delo bodo Belakovi izročili na 50. Borštnikovem srečanju, ki bo med 15. in 25. oktobrom v Mariboru.

"Energija, sugestivnost, predanost, artikuliranost, duhovitost, polnokrvnost, kreativnost, nevsiljivost, niansiranost, pretresljivost ... Vse to so besede, s katerimi so najpogosteje označevali igralsko umetnost Ljerke Belak," še piše v obrazložitvi.

"Lepo je dobiti nagrade. Tako lepo pa sploh," se je na vest o prejemu Borštnikovega prstana odzvala Belakova. "Gledališče je nekaj najlepšega na svetu, čeprav te požre celega," meni.

Upokojena igralka, ki se je rodila v Ljubljani, je igrala v skoraj vseh slovenskih poklicnih gledališčih. Med letoma 1971 in 1993 je bila zaposlena v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje, kamor se je dolga leta vozila z avtobusom, nato pa se je pridružila igralskemu ansamblu Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL).

Kot je dejala v lanskem intervjuju, je gledališče garanje. Zdaj z veseljem uživa v pokoju, še vedno pa ostaja zelo dejavna.

Med letoma 1965 in 1970 je študirala na AGRFT-ju v Ljubljani in absolvirala v vlogi Amande v Williamsovem Steklenem zverinjaku v letniku Ivana Jermana.

Ob delu v poklicnih gledališčih je neprestano sodelovala tudi z ljubiteljskimi gledališkimi skupinami doma in na avstrijskem Koroškem, sodelovala pa je tudi pri filmih in projektih na televiziji.

Prejemnica številnih nagrad
Za svoje delo je leta 1981 prejela nagrado Prešernovega sklada, leta 1987 Severjevo nagrado, dve leti pozneje Borštnikovo nagrado za vlogo Gospe Peachum v Operi za tri groše, za vlogo Služkinje Berte v uprizoritvi Stevardese pristajajo pa je prejela naziv žlahtne komedijantke na dneh komedije v Celju leta 2002.

Dobitnico Borštnikovega prstana, ki ga vsako leto izmenično podeljujejo igralcu ali igralki za življenjsko delo, je izbrala posebna žirija, ki jo sestavljajo Borštnikov nagrajenec Janez Hočevar, gledališka kritičarka Mojca Jan Zoran, režiserja Vinko Möderndorfer in Metod Pevec ter umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje (FBS) Alja Predan.

Pogodba o dolgoročnem financiranju festivala
Letošnji jubilej bo zaznamoval podpis pogodbe med ministrstvom za kulturo in Mestno občino Maribor o dolgoročnem financiranju festivala. Z njo si po besedah Predanove obetajo stabilnejše okolje za pripravo festivala, ki je bil lani ob napovedi občinske odtegnitve financiranja skoraj pred ukinitvijo. "Tako smo lahko prepričani, da bo festival živel tudi nadaljnjih 50 let," je pojasnil direktor SNG-ja Maribor Danilo Rošker.

V boj za nagrade deseterica predstav
V nasprotju s prejšnjimi leti se bo festival letos začel v četrtek, še vedno pa bo glavni poudarek na predstavitvi najboljše slovenske gledališke produkcije v pretekli sezoni. V tekmovalnem programu se bo za nagrade potegovalo deset slovenskih predstav, ki jih je izbrala selektorica Amelia Kraigher.

"Sezono sta vidno zaznamovali dve pomembni obletnici: stoletnica izbruha prve svetovne vojne in sedemdesetletnica zmage nad fašizmom, kar se v precejšnji meri odraža tudi v mojem festivalskem izboru. Vseh 10 tekmovalnih predstav temelji na vsebinsko, tematsko in žanrsko kompleksnih (v veliki meri tudi kanonskih) besedilnih predlogah," je v obrazložitvi zapisala selektorica.

V fokusu Poljska
Letos je v fokusu festivala Poljska. Festivalska knjižna zbirka Sodobna evropska drama je bogatejša za novo knjižico (že peto po vrsti!) Sodobna poljska drama (ur. Alja Predan), v kateri so zbrana štiri sodobna dramska dela: Trash Story, Kako biti ljubljena, Mavrična tribuna 2012 in Kovček. Drame, njihovi avtorji in prevajalke bodo predstavljeni v pogovorih, bralnih uprizoritvah in projekcijah. Letos na Poljskem praznujejo 250. obletnico ustanovitve prvega poklicnega javnega gledališča in zato je poljski parlament leto 2015 razglasil za leto javnega gledališča.