Saša Pavček (1960) je do danes upodobila več kot 120 vlog v gledališču, filmih in na televiziji ter velja za nosilko tako klasičnega kot tudi modernega repertoarja. Poleg poezije in dramskih del piše tudi eseje o gledališču, kulturi, umetniški besedi, disleksiji, portrete umetnikov in radijske igre.
"Prejemnica letošnjega prstana v svoje igralske like vstopa oprezno, radovedno, občutljivo, z upanjem in strahom hkrati. Pa z neko neulovljivo melanholijo, svojo dobro znanko,... Morda lahko rečemo, da lahko le tako svoje vloge sploh oblikuje in hkrati z njimi sestavlja tudi lastno igralsko oziroma umetniško podobo, po kateri jo prepoznavamo in že skoraj 40 let spremljamo na odrskih deskah in radijskih valovih, na televiziji in filmu ali v pisani besedi," so žiranti zapisali v utemeljitvi. Med njenimi igralskimi kvalitetami so navedli disciplino, natančnost, zahtevnost, delavnost, invencijo in zvestobo.

Iz igre je diplomirala leta 1983 na AGRFT-ju v Ljubljani, v sezoni 1986/1987 se je izpopolnjevala v Parizu, kjer je med drugim nastopila z dvojezičnimi recitali slovenske poezije Edvarda Kocbeka, Marka Kravosa in Franceta Prešerna. Stalna članica SNG Drama Ljubljana je od leta 1985, od leta 2000 ima status prvakinje.

Obsežna bera zelo raznolikih vlog
Kot igralka je med drugim upodobila Ofelijo v Shakespearovem Hamletu, Schillerjevo Marijo Stuart, Vanjo in Ranevsko v Češnjevem vrtu Čehova ter Irino v Treh sestrah, Bogomilo v Smoletovem Krstu pri Savici, Goldonijevo Krčmarico Mirandolino, Nušićevo Gospo ministrico, De Fillippovo Filumeno Marturano, Vito v Atkinsonovi drami Vita & Virginija, Elmiro v Molièrovem Tartuffu, slikarko Galactio v Barkerjevih Slikah z usmrtitve, Antigono v Jovanovićevi Antigoni in Tejersiasa v Sofoklejevi, Mamo in Babico v Angelu pozabe Maje Haderlap, Valery v Mc'Pherson: Jez in Valerie v Rezinem Bogu masakra ter mnoge druge.

Avtorica besedil za oder in radio
Med dramskimi besedili Saše Pavček najdemo naslove, kot sta Čisti vrelec ljubezni in komedija Al en al dva, za katero je leta 2004 dobila mednarodno literarno nagrado Umberto Saba. Tri leta kasneje je napisala še poetično dramo Pod snegom. Njena radijska igra Arija je bila leta 2015 nagrajena z drugo nagrado mir in prijateljstvo med narodi v Iranu.

Dobitnika oziroma dobitnico Borštnikovega prstana, ki ga vsako leto izmenično podeljujejo igralcu ali igralki za življenjsko delo, je izbrala posebna žirija, ki jo sestavljajo Borštnikova nagrajenca Vlado Novak in Ljerka Belak, dramaturg Blaž Lukan, režiser Matjaž Zupančič in vršilka dolžnosti umetniške direktorice Festivala Borštnikovo srečanje Ksenija Repina, ki je na tem mestu letos nasledila Aljo Predan. Sicer pa bo z začetkom prihodnjega leta s petletnim mandatom na mesto umetniškega direktorja Festivala Borštnikovo srečanje stopil Aleš Novak.

Priznana in ovenčana tudi kot književnica
Leta 2005 je izšel knjižni prvenec Saše Pavček, naslovljen Na odru zvečer, ki je zastopal Slovenijo na frankfurtskem knjižnem sejmu. Knjiga dram in esejev je bila leta 2011 prevedena v španščino pod naslovom Esta noche en escena. Dramatika Saše Pavček pa je zastopana tudi v makedonskih in ruskih antologijah.

Prevodi v več jezikov in skupna družinska zbirka
Pet let po prvencu je objavila pesniško zbirko Obleci me v poljub. Tudi ta je bila prevedena v španščino in je pod naslovom Vistime con un beso izšla leta 2011 v Buenos Airesu. Doživela je še prevod v ruščino, leta 2017 pa so pesmi izšle v italijanščini v zbirki poezije Saše in njenega očeta Toneta ter brata Marka pod naslovom Meni je lep ta svet / A me piace questo mondo. Letos je v Banja Luki izšla dvojezična knjiga poezije, esejistike in dramatike U srčanom džepu / V srčnem žepu.

Poezijo Saše Pavček najdemo tudi v antologiji slovenske poezije na Češkem. Pred tremi leti je Pavčkova objavila pravljico Zakaj je polje jezero, ki so ji prilepili znak kakovosti za mladinsko literaturo zlata hruška (2015), tej pa je v letos sledila še nominacija za nagrado desetnica Društva slovenskih pisateljev za najboljšo mladinsko literaturo zadnjih treh let.

Deset let po Borštnikovi nagradi še Borštnikov prstan
Pavčkova je za svoje igralsko in književno delo - poleg letošnjega Borštnikovega prstana - prejela dvaindvajset nagrad in nominacij, med katerimi so nagrada Prešernovega sklada (2000), dve Severjevi nagradi (1982, 1992), zlata ptica za plesno umetnost (1982), Borštnikova nagrada (2007), Kocjančičeva nagrada za igralsko in literarno delo (2010), nagrada Veljka Maričiča (1986) in filmska nagrada vesna (2011).