Kot je ob razgrnitvi programa festivala dejal umetniški direktor Aleš Novak, bo srečanje razvijal v mednarodno uveljavljeno festivalsko platformo, ki bo vključevala gledališke uprizoritve slovenskih in tujih producentov, strokovni program in refleksijo, dejavnosti za razvoj novih občinstev ter promocijo in popularizacijo gledališča. Festival bo daljši kot do zdaj, saj uvaja nova programska sklopa Mlado in Študentsko gledališče.

Porast pripovedovanja, malo posluha za eksperimentiranja
53. festival bo potekal od 15. do 28. oktobra, v tem času pa bo postregel s 30 gledališkimi uprizoritvami. Jedro ostaja izbor gledaliških predstav slovenskih producentov, ki se potegujejo za festivalske nagrade. Letošnji izbor, ki šteje deset naslovov, je opravila Zala Dobovšek. "Bistvene komponente tokratne selekcije uprizoritev so v vzpostavljanju močnega odnosa do štirih pomembnih gledaliških elementov: skupnosti/skupnega, časa, metodoloških raziskav in kritičnosti do aktualnega stanja sveta," pravi.

Zala Dobovšek, ki si je ogledala 84 uprizoritev, opaža, da sezona vsebinsko in estetsko ni radikalno odstopala od prejšnjih. Poudarila je izjemen porast žanra pripovedovanja znotraj gledaliških praks, malo posluha za novejše dramske pisave mlajše generacije in eksperimentiranja. Med presežki pa je med drugim navedla mlada režiserja Nino Rajić Kranjac in Žigo Divjaka z "izjemno lucidno režijsko poetiko".

Za pretočnost med slovenskim in evropskim kulturnim prostorom
Spremljevalni program bo znova prinesel predstave, ki za slovensko gledališče v pretekli sezoni pomenijo pomemben dosežek na kateri koli ravni. Na ogled bo sedem uprizoritev. V mednarodnem programu, ki ga je uvedla že prejšnja umetniška direktorica Alja Predan, pa bodo letos na ogled štiri predstave iz Italije, Hrvaške in Makedonije.

"Tako omogočamo pretočnost med slovenskim in evropskim kulturnim prostorom. Zdi se nam pomembno, da prihaja do povezovanja, mreženja, pretočnosti idej in ustvarjalcev ter da festival tudi prek mednarodnega programa dobi čvrsto mesto v širšem regionalnem mednarodnem prostoru," je povedal Novak.

V želji, da bi bile dvorane polne
Poleg ljubljanske akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) bodo po novem na festivalu gostovale tudi predstave tujih gledaliških akademij, letos iz Švice, Rusije in Češke. Na ogled bodo v novem programskem sklopu Študentsko gledališče, ki bo poleg mednarodnega izbora študentskih produkcij nudil še delavnice tujih mentorjev. Novost je tudi programski sklop Mlado gledališče, posvečen usposabljanju pedagoških delavcev in gledaliških ustvarjalcev.

Oba sklopa sta usmerjena v razvoj novih občinstev. Novak namreč meni, da je ena izmed temeljnih nalog povezana z izzivi zagotavljanja občinstva. "Naša srčna želja je, da bi bile dvorane polne," je dejal Novak.

Knjiga o lanski dobitnici prstana Saši Pavček
Knjižne izdaje, ki so v prejšnjih letih predstavljale izbor prevodov tujih dram, bodo po novem namenjene predstavitvi prejemnikov Borštnikovega prstana, letos bo to lanska dobitnica Saša Pavček. Pogovori o predstavah bodo zdaj potekali po predstavah, še pred začetkom festivala pa pripravljajo tudi pogovore z nagrajenimi ustvarjalci, letos bosta gosta Saša Pavček in Primož Ekart.

Novost tudi dan igralca
Pomembna novost je dan slovenskih gledaliških ustvarjalcev, v preteklosti imenovan dan igralca. Načrtujejo ga 24. oktobra, z dogodkom pa želijo zbrati v Mariboru čim več igralcev, za katere med drugim pripravljajo strokovno razpravo o prenovi kulturnega modela. "Želimo, da je festival še tesneje povezan s slovenskim gledališkim prostorom," pravi Novak.