V pregledu domače gledališke umetnosti za iztekajoče se leto se ni mogoče izogniti tragičnim dogodkom, ki so pretresali umetnike in občinstvo.

Prav pred kratkim nenadna smrt Jerneja Šugmana, igralca mitološkega dosega, ki je skupaj z gledalci preživel številna silovita življenja, sledil najvišjim umetniškim zahtevam in se tako zapisal v trajen spomin. V spominu bomo ohranili tudi Gašperja Tiča, ki nas je zapustil spomladi. Njegov oster in natančno izoblikovani talent se je izražal predvsem v komičnih vlogah, s pridihom temačne usodnosti, v satiričnih besedilih in duhovitih nastopih, ki nikogar niso pustili ravnodušnega. Žalost, ki je zagrnila slovensko gledališče ob izgubi teh dveh umetniških veličin, bomo občutili še nekaj časa.

Gledališče nastavi zrcalo samemu sebi
Z odhodom Jernej Šugmana se je zamajala tudi domneva o predstavi - favoritki prihodnjega Borštnikovega srečanja, govorimo namreč o Hlapcih, ki so v režiji Janeza Pipana na velikem odru ljubljanske Drame zaživeli ob začetku gledališke sezone. In če že govorimo o Borštnikovem srečanju, ne moremo mimo pogumne in malo drzne žirije preteklega, 52. Borštnikovega srečanja, ki je na glas povedala tisto, kar je bilo na žalost mnogokrat preslišano. Tokrat pa slišano z vso silovitostjo in tudi televizijsko in radijsko prenašano v vsak dom, ki je imel prižgano nacionalko. Ali se bo zato kaj premaknilo? Bomo videli.

Med igralci blestela Nik Škrlec in Maruša Majer
Je pa ista žirija z Borštnikovo nagrado za mladega igralca nagradila Nika Škrleca, ki je na festivalu odigral monodramo Nemoč, nagrajeno tudi za najboljšo uprizoritev. Poleg mladega igralca je letos v ospredje stopila tudi dramska avtorica mlajše srednje generacije, Simona Hamer, ki je za predstavo Nemoč priredila besedilo, je pa tudi prejemnica Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo: Razglednice ali strah je od znotraj votel od zunaj pa ga nič ni. Igralca Nika Škrleca je treba omeniti še enkrat, saj je za predstavo Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk prejel nagrado občinstva na 47. Tednu slovenske drame. In zagotovo Marušo Majer, filmsko vzhajajočo zvezdo in prejemnico Borštnikove nagrade za igro v predstavi Stenica, ki smo jo gledali tudi v številnih predstavah javnih gledališč in zunajinstitucionalne scene.

Sicer pa je gledališko leto zagotovo zaznamovala predstava Biblija, prvi poskus, v režiji Jerneja Lorencija, prejemnika evropske gledališke nagrade, čas zaznamuje tudi več uprizoritev Antigone na slovenskih odrih, menjava vodstva v Slovenskem stalnem gledališču Trst, nova mandata ravnatelja ljubljanske Drame in direktorja SNG-ja Maribor, s 1. januarjem pa nastopi nov direktor Borštnikovega srečanja. Stalnice in novosti bodo usmerjale prihodnje gledališko življenje, ki naj bo bogato, poglobljeno in posvojeno.