Čam je spoj predbudizma, tantričnih obredov, budizma in slavljenja posvetnega življenja. Foto: Cankarjev dom
Čam je spoj predbudizma, tantričnih obredov, budizma in slavljenja posvetnega življenja. Foto: Cankarjev dom

Ta izhaja iz predbudističnih obredov rodnosti, s katerimi naj bi izganjali duhove, in indijskih tantričnih obredov. Prve zasnove so se nato zlile z izročilom budizma, pozneje pa so se skombinirale še s posvetnim življenjem, ki ga zdaj čam tudi izraža. Kako je to videti, je 15 plesalcev in 13 menihov pokazalo na dveh predstavah v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Glasovi, ki ponesejo v sanje
Ob plesu so gledalci spoznali tudi tradicionalne butanske inštrumente, kot so oboe gjaling, trobente kangling, veliki zložljivi rog dungčen, činele rolmo in bobni (ngačen). Melodije iz njih bo izvabljal orkester, medtem ko so na glasbila, kot so bobni nga in damaru ter zvončki drilbu, igrali tudi plesalci sami. Spoj zvokov iz njih spominja na naravne zvoke, kot jih je mogoče slišati v telesu ob zamašenih ušesih.

Pravi zvok resnice, kot nekateri pravijo drdranju bobna, kovinskemu zvoku činel, cingljanju zvončkov, otožni oboi in hrupni trobenti, pa naj bi po mnenju nekaterih lam v poslušalcu zbudili globoko spoštovanje in vero.

Kaj so pripravili gostje?
Predstava se začne s procesijo, v kateri je osrednji lik bog smrti Jama. Ta naj bi sodil umrlim, a ga med opravilom motijo norčije pavlih. Nato se predstava nadaljuje z značilnim butanskim plesom dramicé nga-čam, v katerem pridejo do izraza bobni in činele. Pripovedovalec in menihi pa ob tem obujajo spomine na junaštva svetnikov in velikih lam.