Gre za zelo zahtevno delo, uprizoritev, ki prepleta tudi projekcije in filmsko scenografijo, pa skuša nagovoriti najširši krog občinstva in k umetnosti opere pritegniti tudi nove gledalce.
Režijo koprodukcije CD in SNG-ja Opera in balet Ljubljana je prevzel Krešimir Dolenčić, ki je Netopirja v gledališkem listu opisal kot opereto nad operetami, najzabavnejšo, a najzahtevnejšo, z najboljšim libretom in s privlačno glasbo. Premiera bo danes ob 19.30.

Netopir, predstava o radoživosti takratnega dunajskega meščanstva in zabavi, ki uide izpod nadzora, velja za zelo zahtevno opereto, saj se že v glasbi prepleta veliko prvin. Zelo pomemben je zvok orkestra, ki mora biti izjemno natančen, saj je vsaka napaka takoj slišna. Glasba je polna energije, iskriva in radoživa, pove dirigent uprizoritve Ayrton Desimpelaere. Kot pravi, je izvajanje Netopirja velik izziv ne le za orkester, ampak za vse sodelujoče. Zahteva izjemno koncentracijo, saj se v opereti prepletata glasba in govorjeno besedilo, poseben izziv pa zanj predstavlja tudi to, da je besedilo peto v slovenščini.

Režijo je prevzel Krešimir Dolenčić, ki pravi, da je Netopir izjemno delo, v katerem ni "nobena nota niti preveč niti premalo". Tempi so sijajni, libreto ima v sebi vse – zaplet, ki je tipičen za francosko komedijo, "ko se dogaja marsikaj, čeprav se v resnici ne zgodi nič". Predstavo si je zamislil z željo, da občinstvo s predstave odide srečno.

Scenografija kot vrtiljak dogajanja

Scenografija je delo Andreja Stražišarja. Po njegovih besedah je Netopir opereta, ki zahteva ogromno napetosti, energije in predvsem barv ter posledično finančnih sredstev. Glede na omejena sredstva je to, kar sta s kostumografom Alanom Hraniteljem naredila na odru Gallusove dvorane, opisal kot "čisto čaranje". Scenografija namreč temelji na projekcijah in luči, opisal jo je kot pravi "vrtiljak ali lunapark dogajanja".

Opereta, ki zahteva zrele operne izvajalce

Tretjič vlogo Eisensteina poje Martin Sušnik – pel jo je že v Mariboru in Zagrebu, zadnjo prav tako v Dolenčićevi režiji. Pevec je svoj lik opisal kot "zabaven", ki "skače sem in tja po odru in je na koncu predstave premočen od potu". Vlogo Franka poje Jože Vidic, ki pravi, da zahteva opereta Netopir od izvajalcev zrele operne glasove, da zmorejo tempo in izraz. V Dolenčićevi režiji je vloga Franka zahtevna na svoj način, saj je režiser želel, da je sokomentator skupaj s Froschem. V vlogi Alfreda nastopa Aljaž Farasin, ki je to vlogo že pel, a mu je režiser tokrat dal nekoliko drugačen izziv. V predstavi pa nastopa tudi dramski igralec Gojmir Lešnjak Gojc, in sicer v vlogi Froscha, za katerega meni, da ga bo občinstvo vzljubilo.

Koreograf je Lukas Zuschlag, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak.

Netopir je operetni biser "kralja valčkov" Johanna Straussa ml., ki je do danes po vsem svetu dosegel že na tisoče uprizoritev. Libreto sta Carl Haffner in Richard Genee napisala po drami Le Reveillon Henrija Meilhaca in Ludvica Halevija.

Generalni direktor CD Jure Novak je pred premiero povedal, da so ponosni in vznemirjeni, da ponovno sodelujejo z ljubljansko Opero pri tako pomembnem dogodku v letu, ko zaznamujemo 200-letnico skladateljevega rojstva. Umetniški direktor ljubljanske Opere Marko Hribernik pa je dodal, da ansambli v Gallusovi dvorani zadihajo na poseben način. Uprizoritev je po njegovih besedah namenjena najširšemu občinstvu, obenem je izrazil upanje, da bodo z njo v operno hišo pritegnili tudi nove gledalce.