Vojnovićev roman je postala uspešnica že pred t. i. policijsko afero, ki je še dodatno prispevala k vsesplošnemu zanimanju za roman; odločitev režiserja Mareta Bulca za dramatizacijo romana pa je padla že davno pred vsem dvignjenim prahom. Po 20 prebranih straneh je Bulc, ki je obenem tudi izvršni producent predstave, lanskega aprila poklical Vojnovića, ki je takoj privolil v dramatizacijo svojega romanesknega prvenca. Premiera predstave Čefurji raus! se je zgodila v Gledališču Glej, kjer bo še v tem mesecu sledilo enajst ponovitev.

Nestereotipen pristop
Kot je Bulc povedal na novinarski konferenci, je začutil, da je to končno knjiga, v kateri mu pisatelj ne prodaja nekih klišejev, kot sta Fata ali Veso, torej stereotipov o čefurjih, namenjenih produkciji izdelkov množične zabave, temveč mu omogoča stik z živo govorico in resničnim dogajanjem v družbi. Prav zaradi tega je prepričan, da bo roman v prihodnjih letih doživel še več odrskih obdelav, tudi zato, ker omogoča branje na več različnih ravneh, kar pomeni, da bo prav gledališka postavitev Čefurjev v osnovi komedija, a bodo v njej prikazane tud grenke plati čefursko-fužinskega življenja.

Že med branjem je režiser predstavo začutil kot monodramo, v glavni vlogi Marka Đorđića pa je videl kolega iz skupine Dejmo stisnt teater Aleksandra Rajakovića - Saleta. Glede na to, da Sale ni eden izmed Fužincev, temveč prihaja z Vrhnike, njegov jezik ni "fužinščina", ampak je v primerjavi z romanom (ta namreč na izostren način združuje knjižni jezik s poulično govorico mladih čefurjev) neki nov jezik, ki sta ga v pogovoru, natisnjenem v spremljajočem gledališkem listu, režiser in pisatelj poimenovala za "vrhnočefurfužinščino".

22 likov izpod "rok" enega igralca
Vsak bralec je ob branju sam vizualiziral in slušno konkretiziral Čefurje, kar velja tudi za režiserja in igralca. Ker Saletova straša prihajata iz Vojvodine, je Bulc razmišljal, da bi celotno dogajanje prenesli kar na Vojvodino ali pa Vrhniko, a je ostal pri prvotni zasnovi na relaciji Fužine-Bosna. Sicer Rajaković pravi, da mu Đorđićevo življenje ni čisto blizu, ga pa vseeno dobro pozna in se je z njim poistovetil.

Po petih mesecih priprav je njegova interpretacija spontana, prehodi med 22 liki, ki jih monolog oživlja, pa so, ne glede na to, da stoji sam na odru in nima ne rekvizitov ne kakšne druge zunanje pomoči, gladki in jasni. Po njegovih besedah pa so najbolj ukvarjali s tem, kako iz celotne snovi narediti zaokroženo celoto, ki bo delovala naravno, kot neka osebna zgodba.

Popust za policiste
Premieri bo sledilo še enajst ponovitev v mesecu marcu (in sicer 5., 6., 7., 8., 11., 12., 13., 14., 15., 22. in 23. marca), po vsej verjetnosti pa predstavo čaka uspešna odrska pot. Ob vsaki predstavi v matičnem gledališču bo izšel tudi Glej, list!, nekakšna mešanica gledališkega lista in skupka refleksij o pojavih na področju sodobnega gledališča in plesa. Kot zanimivost pa naj še omenimo, da naj bi pripadniki policijskih vrst ob nakupu vstopnic imeli 30-odstotni popust.

Lejla Švabić