Legendarna koreografija Favna Nižinskega je bila ob premieri leta 1912 deležna številnih polemik in kritik. L'Apres midi d'un faun se, skupaj s Sacre du printemps in Jeux iz 1913, šteje kot mejnik začetka modernizma v 20. stoletju. Clug je v koreografiji priklical namere tako Debussyja kot Nižinskega.
Legendarna koreografija Favna Nižinskega je bila ob premieri leta 1912 deležna številnih polemik in kritik. L'Apres midi d'un faun se, skupaj s Sacre du printemps in Jeux iz 1913, šteje kot mejnik začetka modernizma v 20. stoletju. Clug je v koreografiji priklical namere tako Debussyja kot Nižinskega. "Pri Favnu imam vtis, da sem njegovo idejo za 20. stoletje razširil v svoje zelo lastno 'leno popoldansko' sanjarjenje," je zapisal. Foto: Dubrovačke ljetne igre & SNG Maribor
false
Baletna suita Carmen za godalni orkester in tolkala iz leta 1967 spada med najizvirnejša dela ruskega skladatelja Rodiona Ščedrina. Koreografinja Valentina Turcu se z zavedanjem širšega historičnega konteksta in pomena tega baleta, ki aktualizira problem ženskega erosa in njegovih iracionalnih implikacij v sodobni družbi, podaja v čvrst objem izrazito erotizirane baletne govorice, ki je predvsem naturalistična in brutalna, kar je Turcujeva podčrtala v svojih zapiskih: "To je triler in ne ljubezenska zgodba. To je zgodba o strasti – surovi strasti – in primitivnih ambicijah." Foto: Tiberiu Marta / SNG Maribor

Premiera je bila kljub manjšim težavam zaradi vremena popoln uspeh, ocenjujejo v SNG-ju Maribor. Avditorij v benediktinskem samostanu na otočku Lokrum je bil trikrat razprodan. "Vračamo se zelo zadovoljni, predstavi sta bili nadvse uspešni, občinstvo ju je sprejelo z navdušenjem," je povedal predstavnik Slovenskega narodnega gledališča Maribor za stike z javnostjo Alan Kavčič. Slovensko občinstvo bo najnovejšo Clugovo kreacijo Favn videlo marca prihodnje leto v Mariboru.

Delo je nastalo na glasbeno impresijo Clauda Debussyja Preludij k favnovemu popoldnevu, ki po navedbah SNG-ja Maribor spada med Debussyjeve zanimivejše glasbenopoetične "izlete" na mejnike tonalne glasbene govorice. Navdih za simfonično pesnitev za orkester je skladatelj našel v pesmi Favnovo popoldne enega prvih francoskih simbolističnih in modernističnih pesnikov Stephana Mallarmeja.

"Pred letom dni sem na veliko veselje sprejel vabilo intendanta festivala Mladena Tarbuka, da za letošnji dubrovniški poletni festival ustvarim novo delo na znamenito Debussyjevo skladbo L'apres midi d'un faun. To je moje drugo srečanje s tem francoskim skladateljem," je o svojem najnovejšem projektu povedal Clug.

Kontroverzna koreografija moškega erotičnega užitka
Prvič se je z Debussyjem srečal leta 2013, ko ga je Krešimir Seletkovič povabil k projektu za zagrebški glasbeni bienale, v katerem sta se združili glasba Stravinskega in Debussyjevi skladbi Na belem in črnem za dva klavirja ter Šest antičnih epigrafov za klavir štiriročno. "Debussyjev edinstven glasbeni svet je name naredil močan vtis in vesel sem, da sem se lahko ponovno vrnil v čarobnost njegovega glasbenega vesolja. Mladen Tarbuk je prav tako dal izjemno idejo o lokaciji uprizoritve Favna na prostem pod zvezdami, na pravem morskem biseru, otočku Lokrum," je še povedal Clug.

Domišljijska sugestivnost Debussyjeve glasbe se je leta 1912 potrdila v tedaj kontroverzni koreografiji, ki jo je skozi optiko moškega erotičnega užitka ustvaril Vaclav Nižinski za Ruske balete (Ballets Russes). Nižinskemu se Clug ni mogel izogniti. "Moja koreografija jasno prikliče namere tako Debussyja kot Nižinskega in se konkretizira v lovu moškega 'lovca' in njegovem fantaziranju o ženskem 'plenu'. Ko jo ujame, jo položi na svojo kamnito posteljo, ki je še vedno topla od žarkov pozno popoldanskega sonca ...," pripoveduje koreograf, ki je za predstavo domislil tudi scenografijo. Kostumografija je delo Lea Kulaša, plešeta pa Gaj Žmavc in Tetiana Svetlična.

Surova strast in primitivne ambicije Carmen
Balet SNG-ja Maribor je letos že četrtič zapored nastopil na dubrovniškem poletnem festivalu. Poleg Favna je bila na sporedu tudi predstava Carmen v koreografiji Valentine Turcu na glasbo Rodiona Ščedrina. "To je triler in ne ljubezenska zgodba. To je zgodba o strasti – surovi strasti – in primitivnih ambicijah," je projekt v svojih zapiskih opisala Turcujeva. V predstavi med drugim nastopajo mariborski baletniki Catarina de Meneses, Anton Bogov, Sergiu Moga, Tanja Baronik, Vadim Kurgajev in Tijuana Križman Hudernik. Predstave Baleta SNG Maribor je spremljal Dubrovniški simfonični orkester pod taktirko umetniškega direktorja mariborske Opere Simona Krečiča.