Bolšoj teater je opero Modesta Musorgskega Boris Godunov prvič izvedel že leta 1888 in tedaj je gledališče postavilo tudi merila za izvedbo te znamenite zgodovinske opere. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
Bolšoj teater je opero Modesta Musorgskega Boris Godunov prvič izvedel že leta 1888 in tedaj je gledališče postavilo tudi merila za izvedbo te znamenite zgodovinske opere. Foto: RTV SLO/Polona Balantič

Vzporednice se tu ne končajo. Tako opera Knez Igor, ki sta nam jo na začetku julija predstavili ljubljanska in mariborska operna hiša, je tudi opera Boris Godunov - pri nas jo predstavlja sloviti Bolšoj teater - delo skladatelja, ki pripada ruskemu romantičnemu nacionalizmu in ki je snov za svoje delo poiskal v zgodovini ruskega naroda.

Akademski državni Bolšoj teater bo največje operno delo skladatelja Modesta Musorgskega v ljubljanskem Cankarjevem domu uprizoril kar trikrat - 26., 27. in 28. avgusta -, novinarski srenji pa so že dan pred prvim nastopom pokazali nekaj prizorov iz epske opere, ki velja tudi za eno od za razvoj ruske klasične glasbe v 19. stoletju ključnih del. Opero po Puškinovi drami z istim naslovom je namreč Godunov pospremil z glasbo, ki je prelomila s tedaj ustaljenimi pravili glasbene gradnje. Glavna novost, ki je bila izraz želje Musorgskega, glasbo oddaljiti od zahodnih vzorov in jo narediti čim bolj rusko, je bil vnos posebnosti ruske ljudske pesmi v operno kompozicijo.

Ogled opere Boris Godunov ni zanimiv le zaradi za svoj čas neznačilne glasbe, pač pa tudi zato, ker obravnava zgodovinske snovi vedno obljublja razkošen scenografski in kostumski spektakel. Tudi v primeru produkcije slovitega Bolšoj teatra je tako, zato vam ponujamo nekaj utrinkov z vaje, ki pričajo o veličastju postavitve.

Polona Balantič













Produkcija Bolšoj teatra je razkošen spektakel, kateremu očarljivost zagotavlja izjemna scenografija. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
Ko so opero Boris Godunov uprozorili prvič - to je bilo leta 1874 -, so se nad delom številni zgražali, saj je Musorgski predstavil glasbo, ki je močno odstopala od tedanje 'norme'. Zato je opero že čez nekaj let priredil tudi Rimski-Korsakov. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
Dogajanje v operi se vrti okoli ruskega vladarja Borisa Godunova, ki se je na prestol povzpel z regicidom - umorom prestolonaslednika -, zaradi česar ga preganjajo zle sanje. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
Tudi ko je predstava že popolnoma naštudirana in ko je ansambel že opravil s premiero, režiser vedno znova odkrije napake, ki jih morajo pevci odpraviti. Zato nobena vaja ne mine brez kakšnega poduka. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
Statičnosti tokratni viziji opere Boris Godunov ni mogoče očitati. Dinamični prizori si sledijo eden za drugim in le občasno dogajanje umirijo nekoliko bolj kontemplativne scene. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
Scena nas na vsakem koraku opozarja, kako zelo veliko vlogo je v zgodovini ruskega naroda igrala pravoslavna vera. Čaščenje ikon je bilo tako rekoč sestavni del vsakega državniškega rituala in cerkev je imela velik vpliv na vladarjeve odločitve. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
Delo v operi zahteva 'celega človeka'. Vaje so dolgotrajne, veliko je čakanja, še več pa dela. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
Boris Godunov ni le opera o veliki zgodovinski osebnosti. Je tudi zgodba o hitri 'pokvarljivosti' človeškega značaja, saj med liki ne manjka takšnih, ki kar naprej nekaj spletkarijo in bi za svoj uspeh žrtvovali življenja drugih. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
Zgodbo o vladarju iz 16. stoletja je v 19. stoletju prvi obudil Aleksander Puškin, ki je tako kot večina romantikov snov iskal v 'skrivnostnih' in temačnih starih časih, ko so še 'živele' legende. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
V Ljubljani si bomo ogledali predstavo, kot si jo je zamislil režiser Aleksander Sokurov. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
Pri predstavi sodeluje tudi otroški in mladinski pevski zbor RTV Slovenija. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
Opera Boris Godunov govori tudi o samovoljnem ravnanju vladarjev, ki so po svoje krojili usodo naroda, ki včasih sploh ni natančno vedel, kdo mu vlada. Tako je tudi v Borisu Godunovu, kjer ljudstvo nekaj časa ne ve povsem natančno, kdo je tisti, ki mu zares pripada pravica do žezla. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
Glasbenike Bolšoj teatra vodi dirigent Aleksander Vedernikov. Foto: RTV SLO/Polona Balantič
Za opero Boris Godunov je značilno veliko število zborovskih točk in malo arij, v katerih bi izstopali solisti. Foto: RTV SLO/Polona Balantič