Drama, ki jo je Georg Büchner napisal leta 1835, ko je imel komaj 21 let, je nastala v koprodukciji SMG-ja in Mestnega gledališča Ptuj, režiral pa jo je Jernej Lorenci. Dantonova smrt sicer pripoveduje o francoski revoluciji in obračunu med Dantonom (igra ga Matija Vastl) in Robespierrom (Blaž Šef), vendar je predvsem drama o večnih in nikoli do konca razrešenih vprašanjih o življenju, morali, smislu in etiki. "Človek ne more poseči v proces zgodovine, človek postane pena na valovih, postane igrača," je Büchner zapisal v enem svojih pisem zaročenki Wilhelmine Jeagle.

Büchner, ki je bil tudi sam v revolucionarnem gibanju, je leta 1834 spisal osnutek Hessenskega glasnika, ki velja za enega najpomembnejših socialno revolucionarnih dokumentov predmarčne dobe. Zaprt v hišo svojih staršev je Dantonovo smrt začel pisati, ko so zaradi razpečevanja dokumenta aretirali kar nekaj njegovih prijateljev. Pozneje se je preselil v Strasbourg, kjer je živel v ilegali, saj je bila tudi za njim razpisana tiralica. Danes Büchnerju kot utemeljitelju odprte dramaturgije nemške dramatike 19. stoletja pripisujejo velik vpliv na dramatiko nemškega ekspresionizma, pojasnjuje direktorica in umetniška vodja SMG Uršula Cetinski.

Predpogoj večnosti je ljubezen
Režiser razume kot osrednje sporočilo drame, da lahko ideja obstaja le na račun drugega. Kljub radikalni revolucionarnosti je bil Büchner prepričan, da se je včasih pametneje ustaviti, usesti in počakati, pravi Lorenci. Možnost rešitve je videl v ljubezni, ki jo je imel tudi za predpogoj večnosti.

Čeprav je predstava historična in je tudi večina likov resničnih, jo je po režiserjevih besedah treba gledati tudi "z današnjim očmi". Teater mora namreč delovati na dveh frontah - preizpraševati mora tako dano temo kot gledališkost.

Igralec Blaž Šef Büchnerjevo delo primerja z Raffaellovim Križanjem. Iz obeh del veje silna mladostniška energija, pravi. Boris Kos, ki igra Dantonov alter ego, pa je dejal, da se njegov lik med drugim sprašuje, "kako dolgo bomo še umazani, kako dolgo bodo krste zibelke in kako dolgo se bomo še igrali z glavami".

V predstavi igrajo še Ivo Godnič, Alja Kapun, Uroš Kaurin, Marinka Štern, Željko Hrs, Dario Varga, Maruša Geymayer-Oblak, Maruša Kink, Marko Mlačnik in Duša Doberšek. Scenograf je Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulović, besedilo pa je prevedel Bruno Hartman. Projekt sodi pod okrilje Evropske prestolnice kulture, v ptujskem gledališču bodo predstavo prvič uprizorili 16. maja.