Makete vlakcev in njihovi upravitelji kot sredstvo za razpravo o ekologiji? Vse se pojasni v predstavi Mnemopark. A Mini Train World, uvodni predstavi desetih Mladih levov. Foto: Zavod Bunker
Makete vlakcev in njihovi upravitelji kot sredstvo za razpravo o ekologiji? Vse se pojasni v predstavi Mnemopark. A Mini Train World, uvodni predstavi desetih Mladih levov. Foto: Zavod Bunker
Stan's Cafe: Of All the People in teh World
Že drugi festivalski dan se bodo v galerijo Vžigalica naselili člani kolektiva Stan's Cafe. S seboj bodo prinesli riž, ki bo sredstvo za pripovedovanje zgodbe o Slovencih in njihovih odnosih s sosednjimi narodi. Foto: Zavod Bunker
Kate McIntosh: All Natural
Kate McIntosh bi morala na festivalu nastopiti že lani, a je nastop odpovedala. Tokrat zares prihaja, in sicer s solopredstavo All Natural. Foto: Zavod Bunker
Sebastijan Horvat: Predtem/Potem
Predtem/Potem ali svet je absurden zato, ker so absurdni in vedno nedoročeni odnosi med moškim in žensko. Foto: Zavod Bunker

Mladi levi v organizaciji Zavoda Bunker, na čelu katerih od samega začetka vztraja Nevenka Koprivšek, je v Stari elektrarni odprla predstava Mnemopark. A Mini Train World tematiko ekologije nagovarja zelo nenavadno; prek zgodb o maketah vlakcev in njihovih upraviteljev. Če je uvodna predstava v tem, ko se loteva zgodb vsakdanjih ljudi, na neki način standardna za ljubljanski festival gledališča in plesa, pa zastopa le enega od čistih in 'hibridnih' scenskih žanrov, ki bodo tokrat na sporedu.

Scenska umetnost vstopi v galerijo in uporabi riž
Ravno 'hibridi' so tista prvina, ki v zadnjih letih ohranja živost in drznost scenske umetnosti. Eden od takšnih projektov prihaja na spored že drugi festivalski dan. Britanska skupina Stan's Cafe bo v soboto 18. avgusta že dopoldne (ob 11.00) okupirala galerijo Vžigalica, v kateri bo uredila instalacijo Of All the People in the World (Slovenia and its Neighbours). Instalacija govori o Sloveniji in njenih odnosih s sosednjimi državami, osnovna enota parametrov, ki bodo te odnose predstavili, pa bo riževo zrno. Performerji se bodo tako za pozornost obiskovalcev morali boriti z riževimi zrni; v tolažbo naj jim bo, da je usoda zrn zapečatena. Razkrojila jih bo želodčna kislina.

Nadomestek neobstoječe mestne plaže
Podobno kot britanska analiza Slovencev in njihovega postopanja v dejanskih in imaginarnih odnosih s sosedi bo spored Mladih levov več dni (delno) obvladovala tudi postavitev Siestes musicales v Argentinskem parku. To bo nova prostočasna 'aplikacija', ki bo Ljubljančanom med 19. in 25. avgustom dajala možnost 'hitrega tečaja' politike umetniškega vodenja in cirkuškega dela z obročem in bo zapolnila 'praznino', ki v Ljubljani obstaja zaradi neobstoja 'mestne plaže'.

Očarljiva nepopolnost Augusta Rodina v gibanju
Slovenski raziskovalci izraznih možnosti scenske umetnosti se bodo prvič predstavili 20. avgusta. Tedaj bo na sporedu Projekt Rodin II. avtorice Barbare Novakovič Kolenc, ki je poseben zato, ker v njej nastopajo tudi ljudje z motnjami v razvoju. Ti se ne morejo gibati v skladu z obče sprejetimi kategorijami uglajenega in elegantnega giba. Kot takšni pa so sorodni kipom Augusta Rodina, saj je Rodinova estetika kljubovala kanonom takratnega časa; zaznamovala jo je nepopolnost, nesorazmernost, tako pa tudi resničnost in živost.

Pet dni pozneje se s predelavo besedila Ronalda Schimmelpfenniga Vorher/Nachher (Predtem/potem) predstavlja režiser Sebastijan Horvat. Gre za zgodbo o kaotičnem vsakdanjiku, ki ga konstituira preobilje informacij, preobilje odnosov, preobilje vsega ... razen pristnosti. Predstava izstopa po tem, da ji uspe doseči skoraj absolutno stopnjo prezence na odru in v dvorani; to ji uspeva zaradi ekspresivne igre, igre pretiravanja in igre absurda, v kateri pa se kljub izpostavljanja mnoštva tem na koncu vendar vse zvede na moško-ženska vprašanja ljubezni in seksualnosti. Ta vendar tičijo za vsem.

Filozofsko vprašanje niča, ki je hkrati vse
Kot posebej magično Koprivškova izpostavlja predstavo Hors sujet ou le bel ici francoske koreografinje Martine Pisani. Oči bodo usmerjene v tri moške, ki bodo 'blodili' po odru in raziskovali neki vmesni prostor, ki po besedah Nevenke Koprivšek "ne predstavlja nič, a je hkrati vse" oziroma, kot je zapisala neka kritičarka, je predstava jezik kot kažipot k niču. Vse namreč ostaja nedorečeno; liki krilijo z rokami, naredijo vsak gib le na pol in tako gledalca puščajo 'z vprašajem v rokah' in v nenehni napetosti.

To je le izsek iz programa, ki ga bo 27. avgusta sklenil 'resničnostni šov iz pekla' Norvežanov De utvalge. Festivala se ne da opisati z nekaj besedami, saj je prevladujočo temo nemogoče ubesediti v koherentnem stavku. Prevladujoče teme ni. Na Mladih levih namreč občinstvo nagovarjajo ustvarjalci, ki izhajajo iz sebe, zato je tem toliko, kot je ustvarjalcev, število motivov pa je približno enako številu ustvarjalcev na peto potenco. Vsaj.