Za zadnjo premiero v sezoni so izbrali krstno uprizoritev igre Simone Semenič, ki je za 24ur leta 2010 prejela Grumovo nagrado.
Igra, ki jo je režiral Jaka Ivanc, pripoveduje o dveh parih, ki imata na razpolago le 24 ur. Prvi par je namreč brez hrane in vode ujet v temačnem rovu rudnika in srčno upa, da ga bodo uspeli najti. Drugi pa v postelji hotelske sobe, stran od zakonskih partnerjev, preverja, ali je seks še tako dober, kot je bil pred leti, ko sta bila še par. Povsem drugačni situaciji, vendar vsem štirim je čas neskončen in prehiter hkrati.
Kakor nam sodobna naglica skopo odmerja čas za medsebojne odnose, intimo, ljubezen, tako intervencije v obliki "spamov", nezaželene elektronske pošte, prekinjajo čas in besede obeh parov. Danes smo vsi smo dosegljivi 24 ur na dan, ves čas smo priključeni in vključeni, nenehno oddajamo in sprejemamo SMS-sporočila, e-pošto, klepetamo po spletu in zdi se, da se tudi naša komunikacija zlagoma spreminja v "spam", saj, priznajmo si, pravi umetniška vodja SNG-ja Nova Gorica Ira Ratej, večinoma mlatimo prazno slamo. Predstava po njenem mnenju prav tako pripoveduje o koncu gledališča, saj je to eden redkih prostorov, kamor "spam" do zdaj še ni prišel. "Vendar se bojim, da ne bo več dolgo tako," dodaja.
Po besedah dramaturginje Martine Mrhar ima sodobna dramska oblika, ki jo v pričujoči igri uporabi Semeničeva, jezikovno, melodično in ritmično ubrano dramsko kompozicijo, v kateri se ukvarja z medsebojnimi, predvsem ljubezenskimi odnosi. Dvakratna Grumova nagrajenka s svojo izvirno gledališko pisavo pokaže, da svetovni splet in novi mediji, ki širijo možnosti sporazumevanja, ne pripomorejo veliko pri medsebojnem razumevanju.

Najti moramo svoj fokus
Režiser Jaka Ivanc vidi sporočilo igre v tem, da moramo najti svoj fokus in to, kar hočemo in ne to, kar drugi želijo, da nam je všeč.
V predstavi igrajo Arna Hadžialjević, Miha Nemec, Ana Facchini in Radoš Bolčina. Ivanc je pri predstavi sodeloval še z lektorjem Srečkom Fišerjem, avtorja vizualne podobe sta ob režiserju še Nejc Saje in Jasmin Talundžić, kostumografija je delo Barbare Stupica, glasbo je prispeval Zavod Sonolab.