Prvo opero je napisal italijanski skladatelj Jacopo Peri, imenovala se je Dafne, prvič pa so jo izvedli v Firencah leta 1597. Šele Claudio Monteverdi pa je uveljavil splošno operno formulo: pete solistične arije, dueti in večji ansambli, čvrsti zbori, instrumentalne uverture ter medigre, ki spremljajo spreminjanje odrske scene. Monteverdi je leta 1607 napisal operno mojstrovino Orfej. Foto: EPA
Prvo opero je napisal italijanski skladatelj Jacopo Peri, imenovala se je Dafne, prvič pa so jo izvedli v Firencah leta 1597. Šele Claudio Monteverdi pa je uveljavil splošno operno formulo: pete solistične arije, dueti in večji ansambli, čvrsti zbori, instrumentalne uverture ter medigre, ki spremljajo spreminjanje odrske scene. Monteverdi je leta 1607 napisal operno mojstrovino Orfej. Foto: EPA
Milanska Scala je verjetno najslavnejša operna hiša na svetu. Na sliki je prizor z vaj za Verdijevo Aido, ki jo je leta 2005 režiral slavni Franco Zefirelli. Foto: EPA
Giacomo Puccini: Turandot, Dunajska operna hiša
Opera izhaja iz latinske besede opus, ki pomeni delo. Opera je kombinacija dramatične zgodbe, glasbe in petja, scene, luči, kostumov, posebnih učinkov in pogosto tudi plesa. Foto: EPA

Operne hiše iz vse Francije bodo sodelovale v proslavi velikega mednarodnega jubileja, 400-letnice obstoja opere kot glasbene oblike. Dnevi opere se proslavljajo skoraj brez prekinitve vse od 24. februarja leta 1607, ko so v Italiji prvič izvedli Monteverdijevega Orfeja - opero, ki je še danes na repertoarju opernih odrov po Evropi. To je bila prva operna mojstrovina v zgodovini tega žanra, ki združuje gledališče in glasbo.

Redek pogled v zakulisje
Pod geslom Vsi v opero! bodo konec tedna po Evropi, v opernih hišah od Lizbone do Moskve, razne prireditve. Središče dogajanja bo Francija, kjer bo 25 opernih hiš v Parizu in drugod na stežaj odprlo vrata svojih ateljejev ter delavnic za izdelavo kostumov in scenografije. Nekatere operne hiše so pripravile koncerte in predavanja o ustvarjanju opernih predstav ter predstavitev lasulj in maskiranja, druge bodo obiskovalcem ponudile priložnost, da vsaj za trenutek smuknejo v kostume slavnih opernih pevcev.

Proslava velikega jubileja, 400-letnice opere, je povezala na stotine strokovnjakov iz federacij Opera Evropa (v njej je 90 gledališč in lirskih festivalov), Fedora (v njej je 24 združenj "prijateljev opere") in Reseo (50 prosvetnih služb). Vsi so prepričani, da je opera, značilno evropska umetniška forma, zelo vitalna. V pripravi proslave sodelujejo slavne opere, od londonskega Covent Gardna prek milanske Scale do Dunajske državne opere.

Umetnost za izbrance?
Opera kljub temu ostaja draga umetnost, nekateri jo še vedno štejejo za elitno - o tem bo od petka do nedelje tekla beseda na srečanju v Pariški operi, na katerem bodo sodelovali mladi umetniki iz vse Evrope in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Baroso.

Medumetnostna povezava
V pariški kinoteki bodo sočasno pripravili retrospektivo "opernih" filmov, kot so Mozartova Čarobna piščal, ki ga je leta 1975 posnel Ingmar Bergman, nedavno pa tudi Keneth Branagh, pa Puccinijeva Madam Butterfly, ki jo je na veliki ekran prenesel režiser in scenarist Frederic Mitterand, nečak nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitteranda. Predvideno je, da bodo podobne manifestacije tudi v letih 2008 in 2009.