To je zastavljena časovnica prenove SNG-ja Drama Ljubljana, ki jo je predstavil njen ravnatelj Igor Samobor. Kot je še povedal, so v torek podpisali pogodbo o pripravi projektne dokumentacije z birojem Bevk Perović arhitekti, ki je leta 2017 zmagal na javnem natečaju. In tako se po dolgih prizadevanjih začenja prva faza celovite prenove, ki bo po ocenah zahtevala investicijo v višini 43 milijonov evrov.

Prvi poizkusi prenove oddaljeni že skoraj dve desetletji
Samobor je uvodoma povzel zgodovino prizadevanj za obnovo Drame. Kot je povedal, je že v 60. letih minulega stoletja prišlo do nujnih projektov za celovito obnovo, ki pa nato ni bila izvedena v celoti, ampak sta bila samo dodana prizidka.

Leta 2001 je sledil prvi projektni poizkus, ki je bil leta 2008 prekinjen. Leta 2013 pa so dobili z ministrstva za kulturo nalogo, da pripravijo novo projektno dokumentacijo v zdajšnjih gabaritih, z dovoljeno poglobitvijo ter izselitvijo nekaterih programov v Nemško hišo in v skladišče v Šentvidu.

Tako so pripravili predprojektno dokumentacijo in izvedli arhitekturni natečaj, na katerem je bila torej izbrana zasnova biroja Bevk Perović arhitekti. Vendar pa se je zataknilo pri zbiranju finančnih sredstev, zaradi česar se je vse skupaj ustavilo za kar leto in pol.

Sredstva so se končno vendarle našla
Vendar pa je nujo po obnovi Drame prepoznal zdajšnji minister za kulturo Zoran Poznič, tako da so se posledično našla tudi potrebna sredstva. Državna sekretarka z ministrstva za kulturo Petra Culetto je izrazila veselje, da so uspeli junija na vladi projekt uvrstiti v veljavni načrt razvojnih programov 2019-2022.

Kot je izpostavila sekretarka, so za zdaj zagotovljeni trije milijoni evrov za pripravo celotne projektne dokumentacije, prvi korak na poti k uresničitvi celotnega projekta. Seveda pa upajo, da bo temu prvemu koraku sledila tudi dejanska prenova.

Neustreznost poslopja za sodobno produkcijo
Sicer pa je ravnatelj Samobor opozoril tudi na dotrajanost poslopja Drame in poudaril, da prostori niso ustrezni za sodobno produkcijo. Po njegovih besedah so vse instalacije ter oprema odra "iz prvih časov", in čeprav jih vzdržujejo, gre vendarle za tehnologijo iz preteklosti, s katero ne morejo slediti novim produkcijskim možnostim.

Kot je povedal ravnatelj, je sedanji vadbeni oder iz 60. let in na njem lahko predstavo pripravijo le do določene točke, nato morajo vaditi na konkretnem prizorišču. Z novo vadbeno dvorano pa bodo na odrih pridobili vsaj še 60 dodatnih igralnih terminov, ki jih zdaj namenjajo vajam.