Giuseppe Verdi je Rigoletta ustvaril po naročilu beneške operne hiše La Fenice, ki je za čas karnevala leta 1851 želela uprizoriti opero serio. Skladatelj je k sodelovanju povabil libretista Francesca Maria Piaveja, s katerim je pred tem ustvaril že več skupnih del.

Pomisleki zaradi nemoralnosti in obscenosti
Za snov je izbral delo Victorja Hugoja Kralj se zabava, ki ga je ocenil kot eno največjih dram tistega časa, doživela pa je ostro kritiko vsebine, saj izpostavlja kraljevo nemoralnost. Predložena tema je bila sprejeta, a ne brez pomislekov gledališkega vodstva, in sicer predvsem zaradi burnih reakcij, ki jih je Hugojeva predloga doživela pri prvi uprizoritvi leta 1832 v Parizu.

Libretist je po skladateljevem osnutku v celoti napisal besedilo s prvotnim naslovom La maledizione (Prekletstvo), cenzorji pa so izvedbo opere s tem naslovom zaradi domnevne nemoralnosti in obscenosti zgodbe prepovedali. Po predelavah so jo krstno izvedli marca 1851 v Benetkah.

Točka skladateljeve umetniške zrelosti
Kaj kmalu so sledile uprizoritve na drugih italijanskih odrih in v tujini. Po oceni glasbenih zgodovinarjev je Verdi s to opero dosegel umetniško zrelost. Z njo je začrtal ustvarjalno obdobje, za katerega sta značilna večja muzikalna doslednost in močnejši individualni značaj v primerjavi s katero koli opero njegovih italijanskih predhodnikov. Verdijeva melodika je izrazitejša, tudi orkester ima pomembnejšo vlogo.

Najslavnejši del opere je arija La donna e mobile, ki je kot izjemno spevna zaslovela tudi med beneškimi gondoljerji. V Ljubljani so ga prvič uprizorili novembra 1896, navaja festivalska knjižica.

Več kot 400-krat v vlogi Rigoletta
Naslovno vlogo nepremišljenega dvornega norčka je prevzel italijanski baritonist Leo Nucci, ki je zaslovel prav kot interpret Verdijevih likov in več kot 400-krat nastopil že samo v vlogi Rigoletta. Debitiral je kot Figaro v Rossinijevem Seviljskem brivcu leta 1967, z isto vlogo je leta 1975 solistično nastopil tudi v milanski Scali. Sledila je kariera, ki ga je vodila na vse pomembnejše operne odre in salzburški festival, kjer je bil reden gost, ter do sodelovanj z imeni, kot so Herbert Von Karajan, Luciano Pavarotti, Joan Sutherland in Placido Domingo.

Rigoletta je na oder genovske operne hiše Carlo Felice postavil režiser Rolando Panerai, dirigent je Gianluca Marciano. Drevišnja in sredna uprizoritev te lirične glasbene drame v treh dejanjih se začneta ob 20. uri.