Zgodba, ki je v izvirniku izšla leta 1956, slovenski bralci pa so prevod dočakali štiri leta pozneje - pred leti je na RTV Slovenija doživela tudi igrano nadaljevanko v petih dejanjih -, pripoveduje o devetletnem Erazmu, ki nima ne družine ne toplega doma, zato živi v sirotišnici, in o potepuhu Oskarju.

Erazem, ki ga v sirotišnici nenehno krega in zmerja gospodična Kraguljevka, hrepeni po toplem domu in ljubeči družini. Potem ko vsakič znova zaman upa, da so obiskovalci sirotišnice njegovi prihodnji starši, nekega dne pobegne iz sirotišnice, med svojim begom oziroma iskanjem boljšega jutri pa naleti na potepuha Oskarja. Spoprijateljita se in ob preživljanju s petjem in sekanjem drv preživita nekaj nenavadnih, nevarnih, pa tudi zanimivih dogodivščin. Posebej napeto je, ko razkrinkata velika tatova Lifa in Liandra.

Zgodba o hrepenenju po pripadnosti
Švedska mladinska pisateljica, ki je svoje knjige namenjala otrokom v tolažbo in zabavo, obenem pa upala, da bodo njene knjige prispevale k bolj zavzetemu odnosu do otrok, je v Erazmu in potepuhu v ospredje postavila pomen ljubezni, pripadnosti in družine, to temeljno sporočilo pa spletla v napeto detektivsko zgodbo o dogodivščinah Erazma in Oskarja.

V celjskem gledališču njune dogodivščine uprizarjajo Blaž Dolenc, Branko Završan, Jagoda, Minca Lorenci, Manca Ogorevc, Igor Sancin, David Čeh, Rastko Krošl in Mario Šelih. Dramatizacijo podpisuje Staffan Götestam, avtorja songov sta Astrid Lindgren in Staffan Götestam. Prevajalec je bil Darko Čuden, avtorica priredbe songov Ana Duša, dramaturginja je bila Tina Kosi, scenografija pa je delo Mateje Kapun.