Na gledališkem festivalu v organizaciji rimskega Teatra di Roma, ki se bo 16. oktobra končal z nastopom pevke romske glasbe Ljiljane Batler in etnozasedbo Mostar Sevdah Reunion, se pod programsko taktirko Giorgia Ursinija Uršića z devetimi predstavami predstavljajo gledališča iz Beograda, z Reke, iz Skopja, Sarajeva in Ljubljane.

Prvi festival Post-Jugoslavija se je začel s predstavo Kazimir in Karolina hrvaškega gledališča HNK Ivana pl. Zajca z Reke v režiji Paola Mađelija, nastopili pa sta tudi beograjsko Jugoslovensko dramsko pozorište s predstavo Pseći valcer Leonida Andrejeva v režiji Dejana Mijača in Narodno gledališče s predstavo Ko to tamo peva Dušana Kovačevića v režiji Staša Zurovca iz Zagreba. Dramski teater iz Skopja je Makedonijo zastopal s predstavama Divlje meso in Don Giovanni v režiji Aleksandra Popovskega, sarajevski Kamerni teatar 55 pa je uprizoril Noć Helvera v režiji Dina Mustafića, v kateri igra tudi beograjska igralka Mirjana Karanović, eno od glavnih imen zasedbe filma Grbavica sarajevske režiserke Jasmile Zbanić, ki je na letošnjem Berlinalu osvojila zlatega medveda.

Iz Slovenije Fragile! in S.K.I.N.
Slovenijo na festivalu predstavljata Mladinsko gledališče s predstavo Tene Štivičić Fragile! v režiji Matjaža Pograjca, v kateri igrajo Neda R. Bric, Sebastijan Cavazza, Janja Majzelj, Marko Mlačnik, Katarina Stegnar in Marinka Štern, in ljubljansko plesno gledališče En-Knap s predstavo S.K.I.N. v režiji in koreografiji Iztoka Kovača in Julyena Hamiltona ter z glasbo Sebastiana Tramontane.

Nekdanja Jugoslavija - "naravni laboratorij"?
Po besedah programskega direktorja Ursinija nekdanja Jugoslavija kot država strastnih spopadov v srcu stare in umirjene Evrope predstavlja tudi vzgib razvoja družbenih in kulturnih obrazcev, ki lahko pomagajo razrešiti nakopičena nasprotja ter ustvarijo enakomernejši in mirnejši razvoj za skupno življenje različnih tradicij in ver. Ursini meni tudi, da je nekdanja Jugoslavija za preostale evropske države simbol nasprotij postmoderne dobe, v kateri so narodi in religije zavzeli položaj, ki je do pred nekaj leti pripadal ideologijam.

Po Ursinijevih besedah predstavlja Jugoslavija za celotno Evropo nekakšen "naravni laboratorij obnavljanja" - s krvjo prepojeni prostor, na katerem velja začeti načrtovati prihodnost. Ursini je dodal še, da lahko brez pretiravanja rečemo, da se vseh Evropejcev jugoslovanski družbeni in kulturni spori tičejo toliko, kolikor je njihovo reševanje hkrati tudi reševanje mnogih sporov na evropski ravni.

Festival naj bi spomnil na nedavno prelivanje krvi v nekdanji Jugoslaviji in ponudil izhodišče za načrtovanje lepše prihodnosti, hkrati pa je to priložnost za predstavitev gledaliških dosežkov "na drugi strani Jadrana".