13. decembra je bavarski ministrski predsednik Markus Söder prisostvoval simbolni 'prvi lopati' novega gradbenega projekta ob največji še obstoječi državniški gradbeni konstrukciji iz časa nacizma. Gre za kongresno dvorano, ob kateri na eni strani leži jezerce Dutzendteich, na drugi pa tako imenovana velika cesta, ki vodi do marčnega polja, na katerem so nacisti izvajali svoje 'koreografije' pred tribunami za 250.000 gledalcev, in častne tribune.

Nikoli dokončana kongresna dvorana
Kongresne dvorane, čeprav je poleg počitniškega kompleksa Prora na otoku Rügnu, kjer naj bi hkrati prenočevalo 20.000 dopustnikov, in letališča Tempelhof v Berlinu, tretja največja ohranjena monumentalna nacistična zgradba, niso dogradili do konca. Namesto do 70 so jo zgradili le do višine 40 metrov, izvedena ni bila niti dvorana za poslušalce. Nedograjeno stavbo so dolga leta uporabljali kot skladišče, od leta 1963 imajo v eni od stranskih stavb ob krakih glavne stavbe s tlorisom v obliki podkve prostore nürnberški simfoniki, v drugi stranski stavbi pa je od leta 2001 dokumentacijski center paradnih površin nemškega rajha (Reichsparteitagsgelände).

Zadržana arhitektura kot kontrapunkt megalomanski kongresni dvorani
V notranjosti 'podkve' pa so zdaj začeli graditi stavbo, v kateri naj bi med sanacijo delovala nürnberška opera. Stavba naj bi bila antiteza monumentalne kongresne dvorane z njenim vencem ločnih odprtin in granitnim pročeljem. Nadomestne prostore opere označujejo kot zadržano arhitekturo, ki bo še posebej kontrastno učinkovala tudi zato, ker je previdena njena popolna ozelenitev. Ta naj bi med drugim tudi spominjala na to, da je bil na lokaciji kongresne dvorane pred njeno postavitvijo gozdič z okrog 800 drevesi.

Mestni referent za urbanistično načrtovanje in gradnjo Daniel F. Ulrich je o nadomestni stavbi dejal: "Zavestno nikakor nismo hoteli arhitekture, ki bi samo sebe inscenirala, pomembno nam je bilo (ustvariti, op. P. B.) prizorišče, ki se (v obstoječi kompleks, op. P. B.) vključi kot podrejen element. Z ozelenitvijo to izjemno dobro uspe."

Sanacija bo predvidoma stala 296 milijonov evrov
Samo gradnja nadomestne zgradbe bo predvidoma stala 85,5 milijona evrov, celoten projekt prenove opere pa 296 milijonov. Glede na potek drugih podobnih projektov v Nemčiji od prenove državne opere v Berlinu ali gradnje filharmonije na Labi seveda ni nemogoče pričakovati, da bo na koncu vse skupaj stalo znatno več.

Nadomestna stavba bo nudila velik oder, dvorano za gledalce z 800 sedeži in prostore, ki morajo zaradi svoje funkcionalnosti in vloge pri izvedbi predstave biti v bližini odra in ne morejo zavzeti že obstoječih prostorov v kongresni dvorani. Tako bodo tam tudi stranski in vadbeni oder, garderobe prostori za shranjevanje in še drugi nujni prostori, kot je prostor za vaje orkestra. V času prenove stare operne hiše naj bi se sicer na lokacijo kongresne dvorane preselila večina od okoli 600 sodelavcev te največje nürnberške kulturne ustanove.

Dostop preko kongresne dvorane
Arhitekti iz stuttgartskega biroja LRO GmbH & Co. KG so predlagali rešitev dostopanja do nove dvorane preko stare kongresne dvorane, s katero se bo nova stavba tudi stikala na šestih mestih.

Seveda je odločitev za gradnjo nadomestnih prostorov za opero na tej lokaciji sprožila tudi polemike. A kot pravi že omenjeni referent Ulrich, je takšna odločitev pogumna: "Bilo bi izraz strahu pred zgodovino, če bi na tem zemljišču postopali, kot bi sicer lahko: vse porušili, splanirali zemljišče, zgradili stanovanjske stavbe in pozabili."

Nadomestna oziroma dodatna stavba naj bi tudi po vrnitvi operne hiše v sanirane matične prostore ostala namenjena kulturnim dejavnostim. Tam naj bi prostore za delo dobili predvsem neodvisni delavci na področju kulture. Zanimivo je, da je bila ideja, da staro kongresno dvorano 'naseli' kultura, prvič izražena v kontekstu kandidature Nürnberga za evropsko prestolnico kulture 2025.

Pomanjkanje prostorov za umetnike
V mestu so že dolgo ugotavljali, da močno primanjkuje tako produkcijskih kot predstavitvenih prostorov za ustvarjalce v najrazličnejših disciplinah. Marca 2023 je bil tako javnosti predstavljen načrt, da bi v kongresni dvorani uredili več kot 7000 kvadratnih metrov površin za ateljeje, galerije, prizorišča za predstave in za vaje. Lani se je nato uveljavila aktualna rešitev z novogradnjo ob obstoječi kongresni dvorani.

Nacistom ljubi Nürnberg, najbolj nemško med nemškimi mesti
Nürnberg je bil za naciste mesto posebnega pomena. Imeli so ga za vzorni primer mesta z bogato germansko zgodovino in Hitler se je strinjal z županom, ki je Nürnberg nekoč poimenoval najbolj nemško med nemškimi mesti. Tako je Nürnberg postal prizorišče vsakoletnih shodov nacistične stranke. Vsak september med letoma 1933 in 1938, po katerem je tradicijo letnih shodov prekinil izbruh druge svetovne vojne (shod bi se leta 1939 moral začeti 2. septembra, torej takoj po nemškem napadu na Poljsko), je v mesto za teden dni prispelo več sto tisoč ljudi, da bi prisostvovali nacionalistični in militaristični ekstravaganci.

Prizorišče samoinscenacije in samoslavljenja nacistov, torej Reichsparteitagsgelände, so postopoma izgrajevali. Kongresno dvorano so začeli graditi leta 1935 in predvideno je bilo, da bo lahko sprejela 50.000 ljudi, ki bodo med njihovimi govori slavili velikaše stranke NSDAP. Kot že omenjeno stavba ni bila nikoli dokončana.

Nürnberg je sicer zares slikovito zgodovinsko mesto. To se med drugim odraža tudi v tem, da mestna uprava v sklopu oddelka za komunikacijo in promocijo mesta ponuja svetovanje pri iskanju lokacij za snemanje zgodovinskih filmov. Želite cesto iz tako imenovanega 'Gründerzeit', ki v širšem pomenu besede pomeni obdobje od razmaha industrializacije do borznega zloma leta 1873, v ožjem pa leta neposredno po ustanovitvi nemškega cesarstva leta 1971? Želite snemati v naselju iz dvajsetih let 20. stoletja? Ali pa v naselju betonskih kolosov iz sedemdesetih let? Ni problema. Vse to vam pomagajo najti in dovoljenja za snemanje urediti sodelavce mestne uprave. Da, Nürnberg še vedno v veliki meri živi od svoje zgodovine.