Michel (igra ga Domen Valič) je v poznih dvajsetih. Nima službe, je falot, ženskar, zmikavt, kradljivec avtomobilov, uživač. Nima rednih dohodkov ali resnih načrtov za prihodnost, njegov življenjski moto je: Živi vsak trenutek, kot bi bil zadnji. Patricia (Ajda Smrekar) je Američanka, ki študira na Sorbonni. Denar ji pošiljajo starši, ni prepričana, česa si želi, izgublja se med romancami in novinarskim pripravništvom. Z Michelom sta si popolnoma različna, vendar se hitro zapleteta v vrtiljak poželenja in izmikanja. Ko Michel ustreli policista in se okrog njega se vse hitreje sklepa policijski obroč, se s tem pretirano ne obremenjuje.

V predstavi, ki sta jo zasnovala Jaša Koceli (režiser) in Eva Mahkovic (dramaturginja), poleg Valiča in Smrekarjeve igrajo še Boris Kerč, Anja Drnovšek in Gregor Gruden, ki so prevzeli vsak po več vlog. Scenograf je Darjan Mihajlović Cerar, kostumografka Branka Pavlič, avtor glasbe Miha Petric. Po Kocelijevih besedah je film eden od medijev, ki je najbolj referenčen za ustvarjanje na različnih področjih, poleg tega je močno vplival na gledališče.

Film Do zadnjega diha je Godard posnel v 60. letih prejšnjega stoletja. Na ta čas ustvarjanja švicarsko-francoskega režiserja Koceli ne gleda s strahospoštovanjem, saj je režiser tedaj s svojimi filmi sam sporočal, da to ni prava pot. Godard je do inovativnih rešitev prišel ravno zato, ker se ni obremenjeval s tem, kako snemati filme.

Ustvarjalci so se predstave lotili na podoben način. Besedilo je napisano na novo, dogajanje je postavljeno v današnji čas. Pri snovanju predstave so se oprli na to, kaj gledališče ponuja oziroma kaj so njegove prednosti pred drugimi mediji. Kot je poudarila Mahkovičeva, ki je tudi dramaturginja predstave, film prinaša preprosto ljubezensko zgodbo, bolj od same zgodbe pa je bil pomemben način, kako je bil film posnet in kako bodo sami uprizorili zgodbo. V zgodbo so vpletli tudi splošen družbeni položaj, ki je pri Godardu le naznačen, a glavna tema ostaja ljubezenski odnos. Tudi Pariz so, kot je dodal Koceli, oblikovali tako, kot ga vidimo Slovenci , v predstavo pa so namenoma vpletli stereotipe.

V predstavi številni citati iz režiserjevih filmov
Kot hommage Godardu so v uprizoritev vključeni tudi številni citati iz njegovih filmov, ki so še posebej pritegnili ustvarjalno ekipo: Ženska je ženska, Prezir, Bande a part in Nori Pierrot. Številne druge reference pa se naslanjajo na popkulturo, umetniške slike, modo, medije, knjige, so zapisali v gledališču.

Kot je na predstavitveni novinarski konferenci dejala direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor, letošnja sezona na Mali sceni nosi naslov Zgodbe 21. stoletja s predpostavko, da v 21. stoletju živimo posledice 20. stoletja. Film je označila kot enega svetlejših motivov 20. stoletja, v Godardovem filmu pa je izpostavila veliko izumiteljskega s področja filma, poleg tega je to pripoved o mladem človeku, kar je v Evropi danes ena najbolj skrb vzbujajopčih tem.

Zbogom jeziku v Kinodvoru 31. marca
Mestno gledališče Ljubljansko (MGL) je ob odrski uprizoritvi Godardovega filma k sodelovanju povabilo tudi Kinodvor, kjer bodo 31. marca za zaključni film Festivala frankofonskega filma premierno pokazali njegov najnovejši film Zbogom jeziku.

Spodaj si lahko ogledate napovednik za predstavo: