Začelo se je tako, da je Neubauer na povabilo filozofske fakultete napisal prispevek o baletnem šolstvu v Ljubljani za zbornik ob stoletnici konservatorija. Ta še ni izšel, zdelo pa se mu je, da bi bil njegov zgodovinski pregled primeren tudi za posebno knjižico, je povedal na nedavni predstavitvi v ljubljanski Operi. Knjigo sestavljata še fotografsko gradivo in popis vodij baletne šole, predavateljev, korepetitorjev in absolventov ter javnih nastopov.

Knjiga vodi skozi začetke baletnega šolstva, ki je sovpadlo z oživitvijo glasbeno-gledališkega življenja Slovencev po prvi svetovni vojni. Fran Govekar, upravnik takratnega Deželnega gledališča, v katerem danes domuje SNG Opera in balet Ljubljana, je po njegovih besedah zagovarjal, da bi gledališče poleg opernega in dramskega moralo imeti tudi baletni ansambel. Pred začetkom sezone 1918/1919 je iz Češke v Ljubljano povabil nekaj pevcev in pevk, pa tudi baletnega mojstra Vaclava Vlčka in prve baletke.

Doba poklicnega baletnega ansambla se je lahko začela, vzporedno z njim pa se je odprla še operna baletna šola, iz katere je izšlo vse več slovenskih plesalk, ki so v nekaj letih večinsko napolnile ansambel, v 30. letih pa so se jim nato začeli pridruževati še plesalci. "Ta majhen ansambel je imel neverjetno veliko dela za opere in operete, vmes pa tudi za kakšen balet," je povedal avtor knjige. Med drugim je prvi v Jugoslaviji izvedel Petruško Igorja Stravinskega, je še povedal na predstavitvi.

Prva baletna šola v Ljubljani je delovala v okviru gledališča in so jo drugič oživili po drugi svetovni vojni, izvemo iz knjige, ki se posveča tudi poznejšim oblikam baletnega izobraževanja. Takšna je denimo leta 1948 ustanovljena Državna nižja baletna šola, ki so jo kmalu preimenovali v Srednjo baletno šolo. Temu je pozneje sledilo preimenovanje v Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana (KGBL) – tam zdaj deluje tudi Višja baletna šola.

Danes se "borijo za tisto, kar imajo"
Program baletne šole je bil dobro premišljen, dodaja avtor knjige, "iz nje pa so izšla prepoznavna baletna imena, kot sta Lidija Wisiak in Lidija Sotlar". Njen učenec je bil Matej Selan, danes profesor baleta na KGBL-ju. Šola je večkrat spremenila ime in bila podvržena različnim reformam, z vsako se je zaradi varčevanja nekaj odvzelo. Danes se "borijo za tisto, kar imajo", svoje pa je prinesel tudi sam razvoj plesne umetnosti, v kateri se klasični balet prepleta z modernim plesom.