To se rado govori; da obstajajo cele vojne in spletkarstvo na vsakem koraku v gledališču. Jaz nimam takih izkušenj. S kolegi se zelo dobro razumemo, lahko rečem, da smo tudi prijatelji, in nikoli nisem začutil, da bi bil kdo ljubosumen ali pa nevoščljiv zaradi uspeha koga drugegega.
Smolej, sicer stalni član Mestnega gledališča ljubljanskega, je kljub svoji mladosti (letnik 1974) prejel že kopico nagrad. Med njimi več Borštnikovih, Severjevih in Dnevnikovih nagrad, ki se jim je letos kot pika na i pridružila še nagrada Prešernovega sklada za vlogo Konferansjeja v muzikalu Kabaret. Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, poleg musicala Kabaret, trenutno nastopa še v predstavah Beneška dvojčka (vloga Lelia), Mojster in Margareta/Margareta in Mojster (vloga Wolanda) in Ljudomrznik (vloga Klitandra).
Po slovenskem še nemški Konferansje
Največ vprašanj našemu gostu se je seveda vrtelo okoli njegove zares odlične vloge Konferansjeja v muzikalu Kabaret, ki Smoleju ni prinesla le pohval domačega občinstva in kritikov ter številnih nagrad, ampak tudi povabilo v tujino. Predstavo si je namreč ogledal nemški producent in bil nad Smolejevo igro navdušen, zato ga je povabil, da v isti vlogi nastopi tudi v Nemčiji, kjer bo Kabaret prav tako režiral Stanislav Moša. Smolej zdaj svojega Konferansjeja vadi še v angleščini, že čez dober teden pa se bo odpravil na prve vaje v Nemčijo.
In kako sploh potekajo predstave na vlogo, v kateri mora igralec tako igrati kot peti in plesati? Smolej pravi, da malo drugače kot običajno. Najprej so začeli pevske vaje, nato so se učili korakov, koreografij in na koncu vse skupaj strnili v celoto. Kljub zahtevnim pripravam je bil študij vloge zanj svojevrsten užitek - "bolj zabava kot delo".
Vloga v muzikalu Kabaret pa prav gotovo ni njegova zadnja. Že v prihodnji sezoni bo namreč nastopil v predstavi Sugar, ki je nastala po legendarni ameriški komediji Some Like It Hot z Marilyn Monroe, Tonyjem Curtisom in Jackom Lemmonom v glavnih vlogah.
"The Show Must Go On!"
Da je Smolej igralec s srcem, ki je za dobro igro pripravljen iti tudi prek lastnih meja (včasih mogoče še preveč), je očitno iz danes že skoraj anekdote o njegovi izpahnjeni rami. Med igro v predstavi Beg iz pekla mu je namreč iz sklepa padla rama in čeprav se, za primerjavo, nogometaši že ob dosti manjši bolečini zvijajo na igrišču, je Smolej sklenil, da bo v tistem trenutku kar sam svoj zdravnik. Roko je obrnil, da je rama skočila nazaj v sklep, in nadaljeval predstavo. Bolečin in otekline pa se je zavedal šele ob koncu nastopa.
Kot vsak poklic ima tudi igralski svoje slabe strani (nepredvidljiv urnik dela), vseeno pa ga Smolej ne bi zamenjal za nič na svetu. Za prihodnost pa ostaja njegova velika želja še kakšna večja in zahtevnejša vloga v filmu.
Kristina Sluga
To se rado govori; da obstajajo cele vojne in spletkarstvo na vsakem koraku v gledališču. Jaz nimam takih izkušenj. S kolegi se zelo dobro razumemo, lahko rečem, da smo tudi prijatelji, in nikoli nisem začutil, da bi bil kdo ljubosumen ali pa nevoščljiv zaradi uspeha koga drugegega.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje