Za to priložnost so izbrali dramo Smrt in deklica, ki so jo prenaslovili v Drame princes, vanjo pa so vključili tri od petih zgodb iz izvirnega dela. Sneguljčico, Trnuljčico in Rozamundo so v Kranju uprizorili pod režiserskim vodstvom Ivice Buljana. Rdeča nit treh zgodb, ki se odvijajo v gostilni na železniški postaji, je večna podrejenost žensk, ki svojo izpolnitev dosežejo šele, ko jih iz spanja zbudi princ na belem konju.
Sooblikovalci predstave
Pri postavitvi drame so pomagali asistent režije Robert Waltl, dramaturginja Marinka Poštrak, koreografka Tanja Zgonc, scenograf Andrej Stražišar, kostumografinja Ana Savić Gecan in skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, ki je v predstavo vključil tudi šestčlansko godbo na pihala. Da lahko gledalci dogajanje spremljajo v slovenščini, imajo zasluge prevajale Urška P. Černe, Anja Uršič, Sandra Baumgartner. Prevajalke so v slovenščino prenesle tudi preostali dve zgodbi v drami, ki je izšla le dober mesec po tem, ko so Jelinkovi podelili Nobelovo nagrado za književnost.
Avtoričina prepoved uprizoritve
Dramaturginja Marinka Poštrak je imela najprej v mislih uprizoritev romana Ljubimki, vendar Jelinkova tega ni pustila, češ da je napisala dovolj dramskih del, zato uprizarjanja proznih del ne dovoli. Tako so se v Kranju odločili za uprizoritev Smrti in deklice, ki režiserju in igralcem predstavlja precejšen izziv, saj nenehno prehaja mejo med tragičnim in komičnim.
Bičanje klišejev na tragikomičen način
Pravljične klišeje o tem, kako se ženske izpolnijo šele ob prisotnosti princa, kontroverzna avtrijska pisateljica in dramatičarka obravnava na tragikomičen način. V zgodbah, ki jih bodo uprizorili na odru Prešernovega gledališča, razvije tri tipične situacije, v katerih princeske čakajo na svoje prince, a se namesto v pravljico zbudijo v kruto resničnost.
Ženske brez lastne duše ...
"Avtorica s trdimi, grenkimi in ironičinimi besedami podaja sliko večno podrejene in šibke ženske, ki nima niti lastne duše niti lastne identitete, ampak se "konstituira zgolj skozi oči moškega in splošne, stereotipne projekcije, kajti samo videz in mladost ji dajeta vrednost, ne pa njena sposobnost razmišljanja" kot pravi sama o svojih junakinjah," so o predstavi, namenjeni predvsem zahtevnejšim gledalcem, zapisali v kranjskem hramu gledališke umetnosti.
Lani dobitnica Nobelove nagrade za književnost
59-letna književnica je najvišje priznanje v svetu književnosti prejela lani, ko so ji podelili Nobelovo nagrado za književnost, prislužila si jo je z romani, kot so Ljubimki, Učiteljica klavirja in Sla, ter drmaami Kaj se je zgodilo z Noro, ko je zapustila svojega moža, Clara S, Bolezen ali moderne ženske, Športni komad in Bambiland. Po romanu Učiteljica klavirja so posneli tudi film, ki je razburkal javnost in Jelinkovo predstavil tudi filmskemu občinstvu, ki knjig ne vzame pogosto v roke.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje