Tematizira vprašanja odhajanja, boja, usode in naključja ter položaja žensk.

Kot so zapisali v SNG-ju Maribor, eden najbolj inovativnih in radikalnih slovenskih režiserjev Dragan Živadinov tokrat prvič režira v mariborskem gledališču. K režiji omenjenega dela so ga povabili že leta 1982 iz druge gledališke hiše, a se takrat ni odločil za ta korak. "Zdelo se mi je pretežko. Takrat nisem našel nobene identifikacijske točke, v kateri bi lahko vstopil v ta jezik," je povedal.

Medtem je, kot je dodal, "ugotovil, da je zrasel", in tako je sprejel vabilo umetniškega direktorja mariborske Drame Aleksandra Popovskega ter se lotil režije tega "velikega klasičnega dela".

Španski dramatik Pedro Calderon de la Barca (1600–1681) velja za enega največjih evropskih gledaliških klasikov in zadnjega med velikimi pisci španskega zlatega veka. Življenje je sen je njegovo najbolj znano in priljubljeno dramsko besedilo, ki ga evropska gledališča pogosto uprizarjajo. "Kot filozofsko-pesniško delo je zanimivo tudi danes, saj izraža univerzalna, večno živa vprašanja: kaj je resnica, kaj je sen, kaj je življenje?" pojasnjujejo v SNG-ju Maribor.

Zgodba se dogaja na Poljskem v pravljično-fevdalnem okolju. Kralju Baziliju so prerokovali, da bo njegov sin Sigismund slab in krut vladar, zato so ga že kot otroka zaprli v ječo. Baziljev prestol naj bi zasedla njegova nečakinja Estrella in njen prihodnji mož naj bi bil knez Astolfo.
A kralj hoče sina vseeno preizkusiti. Mladeniča uspavajo, in ko se prebudi, mu povedo, da je kralj, on pa kmalu postane tako surov, da so ga prisiljeni znova vrniti v ječo. Po sklepnih bojih med Sigismundovimi privrženci in kraljevo vojsko se Sigismund po notranjem spoznanju prostovoljno odpove prestolu.

Bazilija igra Vlado Novak, Sigismunda Žan Koprivnik in Blaž Dolenc. V ženskih vlogah so Minca Lorenci, Julija Klavžar, Eva Kraš in Irena Varga, igrajo pa še Matevž Biber, Viktor Hrvatin Meglič, Gregor Prah in Matija Stipanič.

Scenografinja in kostumografinja je Dunja Zupančič, dramaturginja in lektorica Katja Markič. "Že sam Calderon de la Barca razvije dramski stil, ki ga imenuje konceptizmo. S tem konceptizmom združuje različne nivoje dramatike znotraj enega samega dela, združuje tragično, commedie dell'arte, ljubezenske zgodbe in ostalo. Na tem temelji tudi naš koncept, kjer združujemo različne načine igre, minimalistično, tragično, commedie dell'arte," opisuje lektorica.

Estetizirana kinetična telesa oblikujejo ontološke konceptizme v prostoru in času. Njihova dramaturgija jukstapozicije, trajanja in transformacije jih umešča na območje med performativnim, gledališkim in skulpturalnim, so zapisali v gledališču.