Norveški dramatik je svet, o katerem je pisal, poznal iz prve roke. Zaradi očetovega bankrota se je bila namreč njegova družina prisiljena spoprijeti z družbeno in finančno degradacijo. Ibsen je zlagane pobožnosti in grehe očetov, ki bremenijo sinove, opisoval v svojih dramah ter z odstiranjem zlaganih družinskih odnosov v na videz urejenih meščanskih družinah svoj čas sprožal številne polemike.
V drami John Gabriel Borkman je leta 1896 pisal o nekdanjem bančnem direktorju, ki je z nezakonitimi finančnimi špekulacijami zapravil celotno ženino premoženje in prihranke svojih strank, zaradi česar je pristal v zaporu. Iz stiske je družino rešila Borkmanova svakinja in njegova prva ljubezen Ella, ki jo je preračunljivo zapustil zaradi materialnega položaja njene sestre Gunhild.
Besedilo govori o propadlem direktorju banke, pravi Mateja Koležnik in dodaja, da je v nasprotju z današnjim časom ta direktor osem let sedel v zaporu. "Verjetno tudi zato, ker takrat na raznih otokih še ni bilo mogoče odpirati računov in skrivati denarja," se je na današnji čas in propadle tajkune navezala režiserka
Igor Samobor - najboljši možni slovenski Borkman
Mateja Koležnik, ki se tudi sicer z izjemno natančnostjo loteva analiz in postavitev klasičnih besedil, ki v sebi nosijo duh sodobnega časa (nazadnje z Malomeščansko svatbo), se je za uprizoritev odločila zaradi aktualnost drame. Velik izziv pa ji je predstavljala tudi zasedba v predstavi. Prvakinji SNG-ja Maribor Ksenija Mišič in Nataša Matjašec Rošker se bosta namreč po njenih besedah prvič iz oči v oči 'pomerili' na mariborskem odru. Ob tem se jima je pridružil tako dober gost, kot je Igor Samobor, ki je po njenem mnenju najboljši možni slovenski Borkman. Igrajo še Viktor Meglič, Maša Žilavec, Vlado Novak, Eva Kraš in Mateja Pucko.