Eric Idle, eden izmed petih še živečih članov humorističnega kolektiva Monty Python, je razkril svoje načrte za "obratno filmsko adaptacijo" - tokrat bo film služil kot predloga za gledališko predstavo. Junija bo v Torontu na odru zaživela kultna komedija Brianovo življenje, ki v svoji novi inkarnaciji za zdaj nosi naslov Not the Messiah (He’s a Very Naughty Boy) (Ni Odrešenik (ampak zelo poreden fant)) in žanrsko oznako “komični oratorij”.

Brian Cohen alias lažni Mesija
Film Brianovo življenje je leta 1979 marsikoga razburil (na Švedskem so ga na primer prepovedali) - pravzaprav ga še posneti ne bi mogli, če ne bi finančno na pomoč priskočil Beatle George Harrison. Gre namreč za groteskno parodijo Svetega pisma: junak Brian Cohen iz Nazareta nehote zasenči Jezusovo življenje. Že ob rojstvu ga namreč zaznamuje obisk Treh modrih, ki po pomoti zaidejo v napačne jasli. Pri tridesetih pa Brian naredi odločilen korak - pridruži se aktivistični skupini, ki sicer ne počne ničesar, je pa trdno prepričana, da skrajno sovraži Rimljane. Po neverjetnih in drznih uspehih si Brian kar naenkrat in ne da bi si to sploh želel pridobi trumo privržencev, ki je po spletu naključij prepričana, da je Brian Mesija. Kar se izkaže za medvedjo uslugo, ko pride čas za križanje ...

Pythonovci so vedno zatrjevali, da je bilo Brianovo življenje satira na organizirano religijo in ne napad na krščansko vero.

Nepotizem na delu?
Novi muzikal je finančno podprl Simfonični orkester iz Toronta (direktor je, mimogrede, Idlov bratranec). Druge podrobnosti za zdaj ostajajo skrivnost: Idle pravi le, da bo muzikal "duhovitejši od Handlove glasbe, a verjetno ne tako dober". Pri tem je najbrž namigoval na Handlovo opero Mesija iz leta 1742, ki se močno naslanja na svetopisemsko zgodbo.

Če bodo šli po korakih Spamalota, bo vse v redu
Eric Idle verjetno ve, kaj dela: nenazadnje je po filmu Monty Python in sveti gral že napisal scenarij za broadwayski muzikal Spamalot, ki je v ZDA dobil tri nagrade tony, v Veliki Britaniji pa letos sedem nominacij za nagrado Laurenca Olivierja (in nato nobenega kipca). Komedija, ki se (zelo ohlapno) naslanja na legendo o kralju Arturju in vitezih okrogle mize, je na oder preselila tudi kultne trenutke filmske zgodovine, kakršen je skeč z morilskim zajčkom, princi, ki kričijo Niii!, in viteza z odrezanimi nogami in rokami. Za predstavo, ki je samo v New Yorku prislužila 100 milijonov dolarjev, so v Las Vegasu zdaj zgradili kar lastno gledališče (Gral), ki bo vrata odprlo prihodnji mesec.

Ponudba, ki je niso mogli zavrniti
Kako preostali pythonovci gledajo na Idlovo poigravanje z njihovo zapuščino, ni povsem jasno - Terry Jones, Michael Palin, Terry Gilliam in John Cleese niso zares sodelovali pri nastajanju Spamalota in sprva bojda v muzikal sploh niso hoteli privoliti (Graham Chapman je leta 1989 umrl za rakom). Prepričala jih je šele nova pesem - The Song That Goes Like This Andrewa Lloyda Webbra - in pravcati plaz denarja od avtorskih pravic, ki jim je pripadel.

Ana Jurc