Na odru je prvič zaživela plesna predstava Ring, ki sta ji telesi posodili Špela Tovornik in Nataša Tovirac. Koreografinja predstave, Martina Dobaj Eder, je pri snovanju predstave izhajala iz ideje, da je ring zamejeno polje, v katerem so premiki nastopajočih vnaprej predvideni, a so obenem prav znotraj teh zamejitev vse možnosti odprte.

"Telo je pripravljeno, zbrano, njegova moč in kvaliteta sta premerjeni, oblikovani v prostoru in ritmični v času. V vsakem gibanju telesa pa je vedno navzoča tudi odprtost misli," je v spremni besedi zapisala dramaturginja Bojana Kunst.

Skrbno premišljen dramaturški lok
V prvem delu ustvarjalnega procesa je koreografinja postavitev plesalk v prostor in način njunega gibanja zamejila ter se posvetila raziskovanju gibalnih struktur.

"Drugi del procesa pa je te gibalne strukture naključno in odprto prepletel ter se prevesil v raziskavo med omejitvijo in možnostjo, ki jih sama odločitev o omejitvah vzpostavlja. Omejitev je namreč tudi možnost svobode drugačnih situacijskih posledic in možnih smeri delovanja. Koreografska struktura tako že ni jezik, pač pa pogoj za možnosti jezika, ki se vzpostavi šele skozi naključje in odprtost," še pojasnjuje avtorica spremne besede.