Predstava, ki je nastala po konceptu in v režiji Nejca Gazvode, si med drugim postavlja vprašanja, kot so: Kaj pomeni biti človek v enem najokrutnejših obdobij naše zgodovine in kako se boriti, da bi ostal zvest svojim načelom? Kakšno ceno lahko plačaš za to? Kje je meja med osebno odgovornostjo in tem, da si žrtev zgodovine? Tako se na odru razgrinja svet čustev, hrepenenj, strasti, svet izgubljenih bitk in prepoznih odločitev, ki so ostali zamolčani. Gre za svet, ki je vsakemu med nami zelo dobro znan, čeprav tega ni lahko priznati.

Izostanek junakov, po katerih hrepenimo
V predstavi Ljudje, kot smo mi, ki je nastala v produkciji Anton Podbevšek Teatra (APT) v sodelovanju s Cankarjevim domom, nastopajo Maša Derganc Veselko, Pavle Ravnohrib in Aleš Valič. V ATP-ju so zapisali, da v času enaindvajsetega stoletja, ki vse bolj hrepeni po junakih, ki jih ni videti na nobenem obzorju, je še toliko bolj pomembno spomniti in spregovoriti, da se v drobnih svetovih vsakdanjosti skrivajo epohalna dejanja, ki pa jih je treba razbrati senzibilno in dojeti v vsej krhkosti in všitih napakah, ki jih neizogibno vsebuje platno posameznikove zgodovine.

Zakaj se večina ljudi raje izogne odločitvi
J. W. Goethe je menil, da ni greha in zločina, za katerega v človeku ni potenciala. "Imamo ljudje, kot smo mi, srečo, da smo dobri? Ali je le doba, v kateri bivamo, za zdaj še toliko milostna, da nam to pusti?" se nadalje sprašuje avtor predstave.

Ob tem ga zanima, ali ljudje vidimo sebe v vlogi junaka in zmagovalca, ko mislimo na zgodovino - a ko živimo sedanjost, obdani z ljudmi, kot smo mi, naše odločitve puščajo nepredvidene posledice. In to je razlog, da se večina ljudi raje ne odloči. Lahko se zgodi, da ko sedanjost postane zgodovina, nismo med junaki, ki jih prihodnost opeva. Gazvoda si posledično postavlja vprašanje, kaj pomeni, če smo med tistimi, ki jih prihodnost sovraži, kdo lahko zares stoji za svojimi odločitvami ter kaj je odgovornost množice in kaj posameznika.

Za scenografijo predstave Ljudje, kot smo mi je poskrbel Marko Japelj, za glasbo Takagi Masakatsu, ilustracijo animacij Tanja Semion, animacijo Jure Lavrin, oblikovanje zvoka Uroš Bon, oblikovanje svetlobe Simon Žižek in oblikovanje vizualij Gašper Brezovar. Premiera predstave v Dvorani novomeške pomladi Anton Podbevšek Teatra bo drevi ob 20. uri, ponovitve pa so napovedane za 13., 14., 15., 16., 18., 19., 20. september - prav tako vsakič ob 20. uri.

Spodaj si lahko pogledate posnetke pogovorov z ustvarjalci predstave.