Sprva je komedija nosila naslov Kar hočete, a ker bi utegnil tak naslov zveneti podcenjevalno do gledalcev (v interpretaciji "kar koli že hočete"), so mu dodali še naslov Dvanajsta noč. Nekateri analitiki trdijo, da naslov Dvanajsta noč ni povezan z vsebino, pač pa samo priča o dejstvu, da je bila prvič uprizorjena na večer pred svetimi tremi kralji (na dvanajsto noč po božiču) leta 1601 na dvoru kraljice Elizabete I.

In kot pravi režiser predstave Janusz Kica, je bila dvanajsta noč po božiču zadnji dan, ko je še mogoče izživeti norost, potem namreč nastopi post. In tako vzdušje je režiser tudi skušal zajeti v predstavi, ki bo nocoj ob 20.00 v Stari dvorani mariborske drame doživela premiero.

Oh, ta ljubezen
Kot glavno temo predstave je v tokratni postavitvi režiser prepoznal in poudaril ljubezen oziroma vprašanje, koliko je človek zanjo pripravljen tvegati. "Na koncu je jasno, da je ljubezen težek posel," meni Kica. In ker je Elizabeta ravno na noč krstne uprizoritve na dvoru gostila italijanskega plemiča Virginia Orsina, je gostu na čast Shakespeare ilirskega vojvodo poimenoval Orsino. Ta neusahljivo hrepeni po Oliviji, kar se nato nadaljuje z žalovanjem za izgubljenimi družinskimi člani, a melanholičen začetek se že v tretjem prizoru umakne radoživim komičnim prizorom z jezično Marijo, veseljaškim vitezom Tobijo in ne prav bistrim vitezom Andrejem Bledico.

Ilirija - tam kjer je življenje lagodno
Celotno dogajanje je postavljeno v "eksotično" deželo v Sredozemlju, Ilirijo, ki je slovela po divjih zabavah in pijančevanju. Harold C. Goddard je zapisal, da se komedija dogaja v "ponarejenem eliziju", kjer se prebivalci ukvarjajo samo s parazitskim iskanjem užitkov, Norec in Malvolio pa sta edina, ki opravljata kakršno koli delo.
Predvsem pa na to, kako pomembna je za junake te komedije zabava, kaže dejstvo, da grofica Olivija kljub svoji zaobljubi o sedemletnem žalovanju še zmeraj zaposluje dvornega norca, se pravi služabnika, katerega glavna naloga je, da svojo gospodarico spravlja v dobro voljo. Celo čemerni Malvolio, glavni preganjalec vseh užitkov v Shakespearjevi Iliriji, svoje prve besede nameni prav Norcu.

Eden izmed najslavnejših prizorov
Malvolio, ki je edini čemernež v komediji, če odmislimo ljubezensko zamaknjenost Orsina, že s svojimi skrivenčenimi tankimi ustnicami povzroči nasmešek pri gledalcu. Medtem ko smehljanje na odru običajno pri občinstvu ne vzbuja posebne pozornosti, je Malvolijev nastop v rumenih nogavicah, s križnimi podvezicami in prisiljenim nasmeškom na obrazu priložnost za igralsko bravuro najvišjega kova, ki jo gledalci Shakespearjevih iger pričakujejo skoraj s tako nestrpnostjo kot Hamletove monologe, so zapisali ustvarjalci v gledališkem listu predstave.

Blag začetni sarkazem in bombastičen konec
Shakespearjeva Kar hočete, ki bo v Drami SNG Maribor uprizorjena že petič, je komedija neverjetnih pripetljajev, nenadejanih ljubezenskih zapletov, preoblek, identifikacijskih zamenjav in sarkastičnih norčevanj. Začne se kot mešanica žalostnih razhajanj od ljubljenih bratov in sester, nadaljuje kot iskanje romantičnih simpatij in sanjavih podob o ljubezni, norčavih komičnih prizorov, začinjenih z blagim sarkazmom in ironijo, konča pa se z bombastičnim srečnim koncem.

V predstavi igrajo Eva Kraš, Ksenija Mišič, Vlado Novak, Tadej Toš, Branko Jordan, Mateja Pucko, Aleš Valič k. g., Matija Stipanič, Matevž Biber, Nejc Ropret, Davor Herga, Viktor Meglič, Zvone Funda. Glasbenika violončelista sta Samir Azzeh in Marko Kragelnik. Za scenografijo je poskerbel Marko Japelj, za kostumografijo Bjanka Adžić Ursulov, skladatelj je Arturo Annecchino, oblikovalka odrskega giba Valentina Turcu, oblikovalec svetlobe Tomaž Bezjak, lektor Janez Bostič, oblikovalka maske Mirjana Djordjević in korepetitorka Daniela Candillari.