Dramsko plesna etuda, ki je nastala v koprodukciji z zavodom MN-produkcija, prinaša kolaž različnih besedil o tujcih in tujstvu. Njeno izhodišče je ravno ksenofobija, ki jo obravnava s prepletom petja, plesa in drame. "Predstava ni povezana s trenutno begunsko problematiko, saj je začela nastajati že veliko pred prihodom beguncev v Slovenijo. Vendar na gledalca deluje asociativno, na neki čustveni ravni, zato imata poleg besedil izrazito moč tudi svetloba in glasba," pojasnjuje dramaturginja Tereza Gregorič.

S Peterneljem, ki se prvič predstavlja v vlogi režiserja, sta v predstavo Kdo se boji črnega moža vključila pesmi različnih avtorjev z interpretacijami tujca in odtujenosti. Te prinašajo čutno predstavo o osamljenosti v svetu. Hkrati sta zbrala tudi odlomke iz uradnih dokumentov, ki obravnavajo tujca s hladnim pravnim jezikom, kar je logična posledica državne ureditve in spoštovanja zakonov. Kot prispodobo za večne selitve ljudstev sta uporabila poljudnoznanstveno besedilo iz živalskega sveta.

Po besedah Ane Facchini je poudarek na čutenju, ki ga z odra skušajo zbuditi v gledalcih prek besedil, ki so jih ustvarili velikani svetovne literature. Predstava zaobjema pesmi oziroma besedila Daneta Zajca, Charlesa Baudelairja, Gregorja Strniše, Boštjana Videmška, Ingmarja Bergmana, Williama Shakespearja in Alberta Camusa.

Kot pravi igralka Marjuta Slamič dodaja, se igralci počutijo kot soavtorji predstave, saj gledalcem razkrivajo svoj življenjski nazor. V predstavi nastopajo tudi igralec Gorazd Jakomini ter plesalca Michal Rynia in Nastja Bremec. Kostumi so delo Barbare Stupica, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec svetlobe pa Jaka Šimenc.