Glasbeno noviteto sta soustvarila libretist Nejc Gazvoda in skladatelj Slavko Avsenik mlajši, Teslo igra Klemen Slakonja.

Na oder je muzikal postavil režiser Aleksandar Popovski, ki je o Tesli dejal, da je bil prvovrsten umetnik. "Njegove ideje o svetu in energije so zame primeri čiste umetnosti, ki presegajo zamejenost prostora-časa, in v skladu s tem smo zasnovali tudi koncept uprizoritve opernega muzikala."

Nejca Gazvodo je pri pisanju libreta pritegnila predvsem Teslova človeška nenavadnost, "celo izgubljenost v tem svetu, ki ga je skozi fiziko obvladal do obisti, drugače pa niti ne". "Človek, ki se zavestno odpove, da bo postal najbrž najbogatejši človek na svetu, ker hoče pomagati prijatelju, v kapitalizmu najbrž kotira visoko na lestvici duševnih bolezni, v mojem vrednostnem sistemu pa kotira 'samo' zelo visoko. Zanimala me je ta plat," pove Gazvoda.

V genialnosti ni več romantike
Pomembno je, da človek ostane človek, pravi. "Uprizoritev skače v času ne zato, ker sta si časa tako različna, ampak ker sta si časa Tesle in danes, recimo Elona Muska, žal tako zelo podobna," razmišlja. "Tako imenovane velike osebnosti so vse bolj vezane na kapital in kot take neločljive od svojih podjetij, ki nas držijo za vrat. V genialnosti ni več romantike – če je kdaj sploh bila. Skupaj smo na tej ladji, in če bi kdo to razumel, bi to bil Tesla. Skrb za vse je namreč tudi skrb zase. Preveč smo povezani. Strah pa me je, da tega ne razumejo tisti, ki bi lahko za to kaj storili," je Gazvoda zapisal v gledališkem listu.

Združitev opere in muzikala
Skladatelj Slavko Avsenik mlajši pravi, da je kar nekaj časa porabil za razglabljanje in eksperimentiranje, dokler ni našel začetka klobčiča, ki se je naprej odvil spontano – ponovno in do konca. "Ko sem vstopil v delovni proces, se je ob odkrivanju vsebinske moči njegovega libreta razočaranje kaj kmalu prelevilo v čisto navdušenje, saj je poleg zanimivih zapletov omogočilo tudi združitev opere in muzikala v nekaj, kar mi je bilo v tem primeru izrazno še bliže – operni muzikal."

Od klasične operne glasbe do elektronike
Dirigent uprizoritve je umetniški vodja mariborske Opere Simon Krečič. Kot pravi, partitura smiselno sledi vsebini in času dogajanja opere, pri tem pa se mojstrsko poigrava z najrazličnejšimi glasbenimi slogi in obdobji. "Imamo dele, napisane v popolnoma klasičnem, mestoma celo polifonem opernem glasbenem jeziku, nato se sprehodimo preko salonske glasbe valčka konca 19. stoletja, tanga in drugih plesnih ritmov, mimo popularne glasbe današnjih dni, od zvokov rocka, popbaladnih napevov pa vse do za Teslo neizbežne elektronske glasbe."

Igralec Klemen Slakonja je domač v upodabljanju slavnih osebnosti, vseeno pa je zanj to prvi tako velik odrski projekt "Vse se zelo hitro odvija, a uživam v vsakem trenutku," je povedal ob predstavitvi opernega muzikala.

Ob njem nastopajo še Sabina Cvilak, Jaki Jurgec, Dada Kladenik, Martin Sušnik, Dušan Topolovec, Mihael Roškar, Lucija Krašovec, Petra Crnjac, Mojca Potrč, Marko Škofič, Sebastijan Čelofiga, Bogdan Stopar, Tomaž Planinc ter baletni ansambel, operni zbor in simfonični orkester SNG Maribor.